na svojem?

Baje so v ZDA zlo zgodnji glede tega, pred 20.

Kaj pa če ne moreš? Če nimaš kam in nimaš s čim? Jaz bi že šel. če bi imel kam!
LP

Pri 21-ih sem šel živet kot podnajemnik in še sedaj tako živim... in šparam in šparam za kaj svojega. Na začetku sem se vzdrževal s študentskim delom ... in včasih je bila kriza, ampak nekako sem preživel

Pri petnajstih v internat, po dveh letih privat in od takrat naprej kot podnajemnik do 26. leta. Od takrat na SVOJEM.

21... takrat enkrat. Zdej torej. :)

Gre pa bolj zato, da so dans punce preveč zafnane (vsaj v večjih mestih), maš en kup avfn, k ne zna skuhat niti juhe iz vrečke, kaj šele kej druzga, pol ti pa nabije da drži 3 vogale v "hiš".

pol pa ne veš: al bi mel izbruh smeha, al joka.

Jest poznam kr neki frendic k majo stanovanje že od svojga 18 leta (svoj flat), pa jim niti na misel ne pride da bi mele kej druzga ob seb k "best frendico". To je žalostn.

Maš tud folk (punce in tipe), kateri so navezani na mamice pa ati (je) itd.
Maš dost folka k nima izoblikovane osebnosti, ker sta (mama ali ata) preveč dominantna in govorita kako pa kaj...

Velik preprek.

Dost jih pa tud enostavno nima keša. Ampak nič ne de.
Če se mata dva rada in v življenju hočta neki ustvart, potem preprek ni. Edina resna je denar, pa še to se da preskočt, če ZARES hočš bit skupi.

Na svojem.

> Ne vidim razloga da bi se odselil.

Saj ne da bi rad bil nesramen ampak, konec koncev bosta tvoja starsa umrla.

" Ko se bom pri 27, 28 letih zenil"

in ne boš imel pojma kako se živi (kar je pri teh letih dokaj žalostno)

poznam dost folka, k bodo hodil pr svojih 50 na govorilne, ker bo sine v 7 razredu.
men osebno je mim to.


pa prosim ne zameri, preveč (ker ni osebno), je bolj splošno pokazano na (tvojem) primeru

sem mel dva šefa.
En je trdil (in trdi še vedno) da čim dlje od poroke. Drugi pa ravno obratno. Čimprej.

Ne, ne govorim o poroki.

(pa greva:)

"da si to lahko privoščim (kar se denarja tiče) in kaj je tisto kar si lahko privoščim"
seveda. to je predpostavka. Denar mora bit. Brez tega je brez veze vse. Tudi poroka.

"Sploh pa, da mi bo kljub temu, da bo denarja manj, življenje prijetnejše."
ja to je "bit" vsega. Če živiš skupi je lažje (je pa res da se ne smeš "jebat" v glavo, ker potem to ni več lažje, ampak težje)

"Kar pa izključuje tipa, ki bi mu mogla kuhat (pa ne bo zadovoljen z instant juhcam), medtem ko bo on na kavču ležal, pa se drl, da naj mu prinesem en pir, potlej pa da naj ne pridem več bliz, dokler ne bo konc fuzbala."

takih tipov skor ni več (se najde-itak, ampak to je stara fraza, ki ne obstaja več)

prej obratno

Je pa zelo res, da jet na svoje ni vedno + stvar.

nekdo je omenil cankarjeve čase... pa študent naj bo, pa je šu na dunaj...

lepše jim je bilo takrat, kot je danes nam! vprašaj se: kakšne skrbi so imeli takrat, kakšne imamo pa sedaj?

no pustimo preteklost, tema je namenjena prihodnosti.
Upam da se je vsak malo zazrl u svojo prihodnost, pa nerabi do ciganke s kroglo hodit, malo da pomisliš, in pretuhtaš svoje cilje in poti, kaj te zanima in česa spljoh ne maraš.

Pametno se je s starši pomenit, če tega ne naredite, je to prva in najusodnejša napaka!
Naj vam starši povejo svojo zgodbo, kako so oni prišli do tega, kar sedaj vi/mi uživamo!

nekateri ste tako sebični, dobesedno izkoriščate svoje starše!, boste to staršem povrnili, ali jih boste porinili v sobo 3x3m v dom za ostarele? sramota.

sej, nas je večina, ki nevemo kam in kako, tudi, če dobimo dobro službo. bomo doma? zadnja možnost je to ja.pa tudi če še zmerem v svoji sobi.
sej prou, uživajmo in dokler nas bodo starši podpirali bo lepo, nekega dne se tudi hrastov tram zlomi, kaj pa potem?

vsakemu bi priporoču finančno samostojnost, to ti je prvi pogov, v tem krutem svetu. da posluješ na pozitivni ničli.
pa tudi, če greš z limitom na banki v MINUS, samo da spet prideš na PLUS!

PS: nekateri se res igrate z usodo, vedite pa, da je zunaj svet krut. Prej okusiš samostojnost, lažje ti je.

PPS: komur starši plačujejo mobitel, internet ala takšne sladkarije, takšna oseba je še otrok. ZAmisli se, kaj pa, če ti starš reče, sam si plačej? saj si samostojen, nisi več otrok, katerega moram po zakonu podpirat "tudi finančno" .
Sej se nespoznam u zakone, samo neki v tem smislu. GrowUP

Mislim, da je govorjenje o starosti, kdaj iti od doma, popolnoma zgrešeno. važno je kaj delaš. Men je bolj logičn in manj izkoriščevalski reden študent pri 24, kot pa 15 letnik, ki že ima službo, pa ne prispeva nič v skupno blagajno. Poleg tega se mi zdi, da iti na svoje pomeni prevzeti popolno odgovornost zase, tudi finančno. Se pravi, nek študent, ki gre živet v Lj ali Mb, pa mu tastari pošiljajo denar za najemnino pa hrano, ni na svojem!

thrivial: lej, ne mislt da nimam pojma. Poznam primere! in ne rečt da teoretiziram!

Imam staro mamo, ki je nepokretna v domu za ostarele "danes bila na operaciji ". Skoraj bi umrla zaradi malomarnosti osebja, in zaradi tega se je glavna med.sestra jokala, ko smo jim grozili z raznimi ukrepi.
Nega na domu je teško izvedljiva, vedno so različni razlogi za to, edino, če imaš dosti denarja, da nekoga za nego plačuješ.
Glavni problem je ta, da mladi več ne cenimo starih "starejših ljudi" gledamo samo za svojo rit, kako bomo žurali pa to...to je absurd.
Hočem povedat pa sledeče: Moj bratranc tega kar sem jaz počel ni mogel ali pa noče. in njegova mama "moja teta" mi ej povedala: upam, da bom tudi jaz nekoč tako preskrbljena kot je tvoja"moja" stara mama... to ti lahko vse pove.
Kdor nebo cenu svojih staršev, starih starše, tudi sebe nebo cenil. Vedno bo misliu, da je njegov LIFE za en K. kje imamo vrednote?
ZAkaj nebi bili optimisti, najlažje bit pesimist s flašo vina u roki?...brezveze.

Mene je sram, in nevem kaj še, če me 14dni ni na obisku pri njej. to se je 1x zgodilo.

Ko boš ti dajou žlico po žloco stari mami v usta, in se znjo vozil v rešilcu iz doma v bolnico na pregled, potem mi pa govori da teoretiziram.
Bodi pošten. pa povej svoje stališče o samostojnosti, in ne pisat teorij.

jabe, se strinjam.

Kaj pa potem ko diplomiraš?

Odseliti se od doma ne pomeni odrasti

Na nek način pomeni točno to!
Ko greš od doma, moraš biti seveda finančno neodvisen. Če si odvisen od staršev in živiš v drugem stanovanju, to že ni več finančna neodvisnost.
Takrat, ko se zares odseliš na podlagi lastnih zmožnosti in razlogov, takrat si odrasel.
Lahko si mlad po srcu seveda. Odrasel in v tem trenutku materialno nedovisen pa vsekakor si!

In to, da je 100k dovolj za en mesec življenja na svoje to je pa bullshit. Brez kakršnekoli pomoči je to zdaleč premalo.
150k minimalno.
Kar računajte, pa boste vidli.
Vštejte še nekaj 10 tisočakov za zobno ščetko, mila, šampone, časoma obleko, kakšno pivo, sladkor, kavo, kakav, čaj, razbit kozarec in najde se še marsikaj.
Na samem je s tako malo denarja težko živet. Pa če si zadovoljen še s tako nizkim standardom.

80k plače na mesec...

Jeje. Tu si me dobil ja. Poznam primer familija (mati+sinko), ki imata mesečno skupaj 50k dohodka. Jest enostavno nevem kako lahko s tako malo denarja preživita.
Verjetno v precejšni bedi.
Too bad.

Ne vidim razloga, da bi se odselil, če mi je pa tak čist cool. Str sm pa 20 let. Je pa res, da je pr tem tud pomembno, kake odnose maš s starši.

Pa a bi se preselil v nek flat?! No way! Sm pa rajš pr starših na ranču.

PA denar, ki ga dobivam zdej, ga rajš devam v izobraževanje. Če bi pa bil že v svojem stanovanju, bi pa tist denar šel za stroške, pa nebi blo tolk za izobraževanje.

Pa a ni fajn starše razveselit z dobrimi rezultati v šoli? Starši, ki to opazjo, bojo z veseljem "sponzorilali " svojga otroka.

Več znanja, večja možnost za zaslužek. Pol, ko prideš z izobrazbo tak daleč, da lahka zaslužiš 500kSIT(bruto)> pol pa lahka greš v en stanovanje al pa hišo.

A mim grede, če se odseliš al pa ne, starši bodo enkrat umrli. Kuhat, likat, ... se pa lahka naučiš tud doma, če le hočeš.
Pa šparat z gnarjem tud. Men uspeva, da šparam.


by Miha

> Odseliti se od doma ne pomeni odrasti

Zame pomeni tocno to. Sploh pa je pri meni malo bolj specificna situacija - samohranilska druzinica(se slisi tako bogo... ), hisa, pes, mati ima precej poslovnih obveznosti in v trenutnem stanju bi bilo od mene kvecjemu neposteno, ce bi se odselil. Ampak pustimo to. Ko/ce se bom enkrat odselil od doma bom nase polnopravno sprejel vse dolznosti in obveznosti samostojnega cloveka. To pomeni nabrati 60 jurjev za poloznice vsakega prvega v mesecu, pravocasno oddajati dohodnino in si sam likati oblacila. Ko bom kaksno leto uspesno funkcioniral v taksnem nacinu zivljenja, bom lahko rekel, da sem odrasel v vecini pomenov. Dokler me pa doma cakajo zlikani puloverji, toplo kosilo in prijazen nasvet, naj vendar ze izpolnim dohodnino sem pa samo otrok - mladostnik. V tem ne vidim nobene moralne dileme, ker imam tak obojestranski dogovor s starsi odkar pomnim. Mogoce imam samo sreco in precej liberalna starsa, ki sta vedno govorila, da je treba mladost uzivati kot otrok. Kar se tega tice imam jaz s svojo druzino ciste racune. Poleg tega pa sem dovolj samokriticen in samoiniciativen, da vseskozi brskam za dodatnim denarjem in si vecino stvari placam sam - maturantski izlet, vozniski izpit; z manjsimi kompromisi. Ce imate v druzini bolj tradicionalne odnose, pa je seveda tudi celotna slika verjetno drugacna...

>Ko boš ti dajou žlico po žloco stari mami v usta, in se znjo vozil v rešilcu iz doma v bolnico na pregled, potem mi pa govori da teoretiziram.

Zakaj pa mislis, da sem ti napisal to? Pol leta sem hranil starega oceta, ga previjal in pobiral drek in cistil urin zaradi inkontinence. Z materjo ziviva v samohranilski druzini. Jaz redno obiskujem faks, ona pa casovno precej zahtevno sluzbo. V praksi je to izgledalo nekako tako: pridem domov, previjem starega oceta, ga peljem v dnevno sobo, mu dam jesti, se malo pogovarjam z njim, ga dam spat. Vsak dan. Zaradi kronicnega pomanjkanja prisotnosti se mu je precej poslabsalo bolezensko stanje. Bili sta dve resitvi: mati pusti sluzbo in gre za mati Terezo, jaz pa namesto faksa uzgem en popoldanski siht ali dom za ostarele. Kljub vsemu moralnemu natepavanju je treba situacijo videti iz realnega vidika in to je pomenilo, da bi ob prvi moznosti lahko vsi skupaj sli kvecjemu se prosit za socialno pomoc.
EPILOG: zdravnik je staremu ocetu napovedal se ~ 1 mesec zivljenja, ko je sel v dom. Od takrat je bil dnevno na fizioterapiji, redno je jedel in se iz rastline popravil v cloveka s katerim se je bilo skoraj zmeraj uzitek pogovarjati. To je bilo leto in pol nazaj. Kljub temu je rak zahteval svoj davek in je sedaj oblezal v postelji, ampak se vedno v neskoncno boljsem stanju kot leto in pol nazaj. V tem kontekstu lahko pograjam tudi zgreseno miselnost o domovih za ostarele. V domu ljudje srecajo svoje vrstnike, se z njimi lahko pogovorijo o istih tezavah, obujajo spomine in grejo druzabne dejavnosti. Seveda je kruto tlaciti nekoga, ki si sam kuha kosila in vozi psa na sprehod v dom zaradi kaksne materialne koristi, a za vecino bolj obnemoglih starostnikov pa je dom zelo dobra resitev. Ce so vsaj kolikor-tolikor sociabilni. Aja, pa seveda so pogoj redni obiski, da se oseba ne pocuti odrinjeno. Absolutno pa sem proti 'dumpingu' starostnikov, ki se jih potem obisce 4x na leto. S sodelovanjem z osebjem doma, pa se da taki osebi priskrbeti zelo lepo starost. V okviru financnih zmoznosti seveda - ce bi imel dovolj denarja, bi mu najel 24/7 joskasto negovalko in naj stari kozel uziva.

Evo, pa sem razpisal cetrtino svojega polpreteklega zivljenja. Dovolj posteno?

Uff, cisto off-topic...

lp

LOL. Sam offtopic je pa res

Thrivial - Verjetno ni blo lahko.

Nisem ciljal na kavice. Bolj na razne tehnične stvari,kamere,digitalce,najnovejše komponente,... Take stvari.

flipflop:

Placvat je treba elektriko, vodo, ogrevanje, skupne stroške v bloku, telefon, mobitel, plin, hrano, pijačo. Da ne govorim o najemnini - res ne vidim, kako se da pridt s 50 jurji cez.

Na kaksen adsl kar pozabi. Da bi si kdaj kupil kako novo obleko? Malo morgen. Hocem rect, da ima zivljenje na samem hudo velike stroske in ne bit naivni, da je tolk simpl.

Osebno se bom odselil, ko se bova skupaj s punco vselila, prej pa ne.

Zanimivi odgovori. To , da če si reden študent (z v redu ocenami) in si starši lahko privoščijo te podpirat, se mi zdi čisto fer živeti doma. Seveda do neke razumne starosti . Pa če imaš starše, ki ti omogočijo šolanje in dajejo denar ali pa se vsaj trudijo v tej smeri, je tudi fer da jim to povrneš na njihova stara leta oz. poskusiš.

Drugače pa ja, kakor kdo. Eni so že praktično dovolj zreli in samostojni doma, tako da jim lafj na svojem ni problem.Jim/vam kar zavidam. No jest se pa sam sebi zdim precej razvajen in če ne drugega, bi se zato odselil. In tudi kljub vsemu denarju, morda malo idealistično, bi pomoje bi bolj zadovoljen živeti sam ali s punco ter veliko bolj skromno, saj če nisi z nekom na isti valovni je precej zoprno. Čeprav če pomislim in malo pogledam vsote tukaj, mi ne bi zneslo. Faks končat, potem pa razmišljat naprej o selitvi. Pa ful grdo je da niso še kakšne bolj ugodne stanovanjske sheme ali kaj podobnega ker folk , ki je priden na faksu in dela, komaj ali sploh ne zmore iti na svoje. No to je že malo offtopic....

To z 80 jurji ipd. je vse precej žalostno. Še bolj žalostno se mi pa zdi, da ima nekdo froca če ni prej vsaj 99% prepričan o zmožnosti hranjenja še enih ust z nekim spodobnim standardom. ja vem, accidents happen.

Ja, kopernik, tudi revni pari si želijo otroka. Posledice so pa take kot pri eni moji znanki - fotr sp***** nekam na jug in pustil njeno mater s 4 otroki in nobenim dohodkom oz. preživnino. Živijo od socialne in ženskine republiške štipendije, kako jim uspe, nimam pojma. Vem pa, da gre večina njenega denarja od študentskega dela njeni materi. Enkrat je rekla, da je bilo nekaj časa tako hudo, da če je imela vsak dan kaj za jest, je bila srečna. Ja, govora je o najcenejših študentskih bonih.

Drugače sem jaz že pred 18. letom pobrala šila in kopita od doma in si našla službo. In zdaj študiram in delam. Redno. Ampak pri nas je bila itak taka situacija (prostor, finance), da sem samo srečna, da sem na svojem in staršev ne stanem niti tolarja več. Bi pa bilo skrajno nefer od mene, če bi zažirala starše, ko mi zelo očitno ni treba, in zdaj moja sestra zaradi mene ne bi mogla iti študirat (kar bi se zgodilo, če bi ostala "doma").

demoness:
kaj hočeš reči ? da revne družine (ki jih je kar lepo število), ne bi smele imeti otrok? Potem bo prirast prebivalstva v Sloveniji še bolj porazen, kot je že ...

Jaz sem premislil in nič ne jamram. Tisti, ki jamra, si pa s svojim jamranjem ne more pomagati. Ja pa tako, če v neki državi velik procent družin ne more imeti otroka iz finančnih razlogov, se je potrebno vprašati kje smo ... ali imamo predrago državo ali preveč "zapravljive" ljudi. Kaj praviš ?

kopernik, verjem, da nikjer na svet ne morjo ludje rečt, da je pa v tej državi FULL pocen žvet. Kjer kol žviš, se morš potrudit.

Recimo tak ko nekater misljo, da če bodo šli v AMERIKO, bodo pa v enem tednu že kr bogati pa nevem kaše.

Pa tud to, da majo v Nemčiji veče plače, ne pomen, da pol so pa že kr bolj bogati. Majo pa zato večje stroške. Je pa verje tam razlika med plačo/stroški malenkost večja, kot pa pr nas.

Pa recimo če pogledaš lego Slovenije, maš vse; od hribu do morja. Na eni strani maš lepo morje na jugu, pa Avstrijo na drugi strani (nakup kvalitetne robe pa to). Tk, da je lega Slovenije kr Cool. Mogoče zato stroški tk vlki!

Mim grede, s tem, da kdo "jamra", sm mislu na splošno, in ne za tebe.


by Miha

Imava pac razlicen pogled na to, kdo je odrasel in kaj je odraslost. V tvojem primeru se pa meni zdi, da ti streljas kozle... :)

Ja, zame je 'odraslost' zagrenjenost. Pika.