Kamnita ladjica

sam res Thomas, 50kg -> 17kg a ni to res mal mejgna zadeva...

Jah pol se boš pa res loh igral z njo!

@thomas
o kakšni ladjici pa razmišljaš? pershing, oljni tanker, hrvaška ribiška ladja, P66, gumica ???

potem bi pa lahko preimenoval temo v "plavajoči kamen"

se pravi, bo podobna skledi/krožnik?? kwa pa če bi naredu en zračni mehur notri?

>Sem pa s simulacijo (v svoji glavi) prišel do načina dolblenja tavelke skale, ki je po mojem dokaj zanesljiv, dosti hiter in zelo varen. Mislim, da ga bom ljubosumno skrival do konca projekta.

En namig bi bil dobro delo.



PS:pa je ne misliš narest plavajočo WC školjko

Maria - hvala, mi že zdej pomaga, ko še nič ne klešem.

Thomas: kaj pa kaksna dovolj velika kamnita strela? Ce se na morju malo po skalnih obmocjih sprehodis bos mogoce nasel kaksen lustkan primerek :)

Ja, kako mislim dolbsti kamen? Zvrtati 10 mm luknjo pod kotom 45° vanj. In to 4. Iz oglišč kvadrata na površini, do središča v globini. Po robovih piramide bodo luknje, ki se bodo srečale na vrhu. Pol bom v eno luknjo vtaknil jekleno vrvico, ki bo pri sosednji luknji pribodla ven. Sklenil jih bom in kot na jermenico nataknil na kolo, ki ga poganja majhen elektromotor. Ko bom tako odrezal 4 piramidine stranske ploskve - sem izdolbel ... mogoče 100 litrov naenkrat.

Kako bom tako natančen, bom pa skrival še naprej.

Ti meni samo povej Brane, koliko bi po tvojem smele biti luknje globoke, da bi bila verjetnost zadetka 90%. 13 cm mi daš? 26? 39?

Ko padeš v tistih 10%, v relativni bližini odpreš novo vrtino. Z zaljo pa režejo precej uspešno kamnite bloke ponekod v kamnolomih. Je pa treba to z vodo zalijat. Kot naročeno, če so luknje navzdol. Pnevmatsko kladivo ... to no ne bi.

Ja, z vrtanjem in rezanjem na takle način, res prihraniš ogromno nepotrebnega drobljenja, ki ga klasični način predpostavlja. 99+%!

Ja, sem ze sanjal o takih zadevah.

Alpa recimo o majhni in neugledni bajti, ki bi imela OGROMNO klet.

Nekaj v stilu velikih hangarjev z vec nadstropji. V enem stuku bi mel koscek parka s kostanjem, klopco in potko za sprehajalce, vse skupaj z umetnim soncem in malo vetra, seveda racunalnisko nadtorovano in vzdrzevano.

Pac prostor, kjer si clovek lahko v miru prizge pipo in se zatopi v Zen-Budizem...

Midva z Branetom imava lastniške deleže nad tem svetom, v katerem vas večina samo živi, Mchaber.

Currency je razumevanje stvari. Z njim pridobivaš delež. In to tako, da ga drugi niti ne zgubljajo. Čimprej začni.

Ni igra z ničelno vsoto. Vsi igralci profitirajo.

Izgubila se je rdeča nit debate. Prosim, da jo ponovno najdete. Za zasebne diskusije so ZS vedno odprti - tudi za več udeležencev.

Nice lastnost ambicioznih sanj je tudi to, da te silijo k rasti.

Ko/ce prides na cilj ugotovis, da mogoce niti ni bil toliko pomemben kot prepotovana pot.

In BTW: Ravno se vracam s sejma Energetika v Celju, kjer smo razstavljali, tako da sem imel cel teden za obcudovanje razlicnih orodij.

Toliko casa sem se igral z novo generacijo TIG svas aparatkov, da sem se precej solidno spekel.
Pa mi ni zal. Eno od teh igrack si moram ubost, majke mi. TIG varilnicek je prava stvar za konstrukcijo/destrukcijo.

Zanimivo, za relativno majhen denar se da celo varit aluminij. Ker se celo zivljenje ze igram z lotkolmom, mozgani kar nekako niso so hoteli sprejeti kakovostno zvarjenega aluminija kot dejstvo...


Fascinirali so me npr. moderni varilniki in rezalniki. Tip mi je pokazal sample, zasvasane plazemsko. Dol sem padu. V precnem prerezu sploh ni videti sprememb materiala v zvaru,
Kot da bi slo za en samo kos kovine. Tudi krivljenj zaradi termicnih napetosti ni bilo. Edina sled, ki je kazala na zvar, je bila povrsinska rahlo valovita kresta. Sirsa z zgornje strani in razmeroma ozka s spodnje. Perfekten zvar.

Poslikal sem tudi jekleno rozico, izrezano iz cca 6mm jekla pri tolerancah 0,1mm. Nek mali privatnik je imel na sejmu tudi stroj za lasersko varjenje kovin.

Se malo do barke. Ce bi se res zelo mudilo s plovbo, bi se pozanimal, kako je z vodnim rezanjem...

Ce sem prav dojel izreceno, prides lahko skozi za 200 kSIT za revno opremljeno 160 A varianto.

Gre za to, da za jekla itd rabis enosmerni tok, za aluminij, magnezij in baker pa izmenicni.
Nek star macek je namignil, da v sili lahko svasas tudi aliuminij z enosmernim, ce mu obrnes polariteto, vendar je stvar kratkega veka. Tip ni sel v detajle a domnevam, da ti to hitro pozre volframsko anodo, oziroma v tem primeru katodo.
A nic ne de, te palicke stanejo itak parsto SIT. Ce ravno pades v tako situacijo enkrat letno za neko malenkost, je to lahko resitev

Cena seveda narasca s tokom in udobjem. Ce hoces soliden strojcek 250 A, deklariran za jeklo do 5mm in s solidno mikroprocesorsko kontrolo, te lahko oskubijo za 500 kSIT.

Pri tem tudi lokalni proizvajalci ne zaostajajo. Imeli so zanimive modele in najmocnejsi so bili celo AC/DC, torej kombinirani, z maljonom nastavljivih parametrov, ki jih je stroj nastavil vedno na smisselno vrednost sam, glede na pogoje in materiale, torej se je uporabnik lahko igral s spreminjanjem solidno nastavljenih defaultov in ni rabil ravno magisterija za zacetek dela.

Clever fore so preboj tako kot pri plinskem stedilniku. Torej se ti ni treba z elektrodo dotakniti materiala, da stvar zasvasa. Le priblizas jo, prskoci VN iskra, ki odpre pot glavnemu, nizkonapetostnemu toku in ze varis.

Na prinesenem materialu so tudi vari neukih prodajalcev in obiskovalcev relativno lepi, sploh pa s priblizno pravilno nastavitvijo toka.

Protokal bo doletela enaka usoda?

kaj pa mini model za začetek

en prostor z vodo
notri pa kamnita ladjica cca 10-20 cm premera - toliko da dobiš občutek za obliko ki jo mora imeti

Ha! kamnita ladica, zanimiva ideja četudi je že 7 let od nje :) Thomas idejo se da realizerat v roku max 20 dni če imaš seveda pravo orodje :) jst bi ti priporoču 1x mali fleks,1x veliki fleks, macola, kladivo in štemarka in to je to :)čist enostavno in nenevarno (razn v primeru če si bolj štoraste vrste ;) )

mogoče jo nekoč, seveda s tvojim dovoljenem izvedem tudi sam :)

@Thomas

Hvala za manjši miselni izziv.
http://www.wolframalpha.com/input/?i=%2...
Rezultat je v metrih.

Tak balon, ki bi imel steno iz železa in sicer debeline 2cm(zdaj se mogoče zdi veliko, pa v resnici pri nekaj kilometrskem balonu ni), bi moral imeti radij vsaj okoli 50km, da bi lahko helij v njem nosil breme ovoja. Ker se atmosfera že pri okoli 11km neha obnašati tako kot pri tleh, je to bolj ali manj neizvedljivo.

Mogoče bi šlo, če bi imeli atmosfero iz žveplovega heksafluorida(6x težji od zraka) in malce višjo atmosfero. Balon bi bil takrat namreč velik "le" 16km(8km radij)