Forum » Loža » Ločitev, delitev donosa iz posebnega premoženja
Ločitev, delitev donosa iz posebnega premoženja
janez2000 ::
Sprašujem zgolj hipotetično.
Recimo, da si poročen in podeduješ hišo v vrednosti 200k EUR. Čez 10 let se ločiš, hiša je takrat vredna 300k EUR. Se povečanje vrednosti za 100k EUR tudi šteje za posebno premoženje zakonca ali gre tu za "skupno ustvarjeno vrednost" in bi se ta donos štel v skupno premoženje zakoncev, ki se deli?
Predpostavimo, da gre za čisto pasivno povečanje vrednosti brez vloženega dela, obnove hiše, ipd.
Kaj pa morebiten pasivni dohodek, na primer najemnine v teh desetih letih? Se najemnine štejejo v skupno premoženje?
(nekaj minimalnega dela je vseeno potrebnega, da najemnine začnejo "nastajati")
Če zdaj isto logiko prenesemo na delnice - je povečanje vrednosti delnic skupno premoženje? Kaj pa pasivne dividende, pri katerih pa res ni potreben nikakršen vložek dela? (razen davčne napovedi)
Ali če gremo še dlje, kar je bila prvotna debata ob pivu - sin prevzame podjetje od očeta in skozi leta vednost podjetja naraste. Ali žena ob ločitvi lahko realno zahteva polovico povečanja vrednosti? Kaj pa, če sin podjetja ne upravlja aktivno, temveč za to najame direktorja?
Še zadnje vprašanje (obljubim
) - kaj, če mož nima denarja, da bi izplačal ženin del, ali je potem prisiljen ženo odstopiti določen lastniški delež podjetja?
(npr. vrednost podjetja se podvoji, ali je žena upravičena do polovico tega povečanja, torej 25% delež?)
P.S.: Upam, da se mi tega ne bo kdaj potrebno učiti v praksi.
Recimo, da si poročen in podeduješ hišo v vrednosti 200k EUR. Čez 10 let se ločiš, hiša je takrat vredna 300k EUR. Se povečanje vrednosti za 100k EUR tudi šteje za posebno premoženje zakonca ali gre tu za "skupno ustvarjeno vrednost" in bi se ta donos štel v skupno premoženje zakoncev, ki se deli?
Predpostavimo, da gre za čisto pasivno povečanje vrednosti brez vloženega dela, obnove hiše, ipd.
Kaj pa morebiten pasivni dohodek, na primer najemnine v teh desetih letih? Se najemnine štejejo v skupno premoženje?
(nekaj minimalnega dela je vseeno potrebnega, da najemnine začnejo "nastajati")
Če zdaj isto logiko prenesemo na delnice - je povečanje vrednosti delnic skupno premoženje? Kaj pa pasivne dividende, pri katerih pa res ni potreben nikakršen vložek dela? (razen davčne napovedi)
Ali če gremo še dlje, kar je bila prvotna debata ob pivu - sin prevzame podjetje od očeta in skozi leta vednost podjetja naraste. Ali žena ob ločitvi lahko realno zahteva polovico povečanja vrednosti? Kaj pa, če sin podjetja ne upravlja aktivno, temveč za to najame direktorja?
Še zadnje vprašanje (obljubim
) - kaj, če mož nima denarja, da bi izplačal ženin del, ali je potem prisiljen ženo odstopiti določen lastniški delež podjetja?(npr. vrednost podjetja se podvoji, ali je žena upravičena do polovico tega povečanja, torej 25% delež?)
P.S.: Upam, da se mi tega ne bo kdaj potrebno učiti v praksi.
111111111111 ::
Kar si podedoval je tvoje. In gre s teboj (razen če umreš, takrat dobi žena 50% otroci pa 50%). Če pa žena dela na katerikoli od teh stvari in to dokaže, je pa druga pesem.
Tako je pri nas. V ameriki je pa drugače.
Tako je pri nas. V ameriki je pa drugače.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
janez2000 ::
111111111111 je izjavil:
Kar si podedoval je tvoje. In gre s teboj (razen če umreš, takrat dobi žena 50% otroci pa 50%). Če pa žena dela na katerikoli od teh stvari in to dokaže, je pa druga pesem.
Torej razne najemnine in dividende iz posebnega premoženja so samo od enega zakonca, in to tudi če je moral ta zakonec za to kaj postoriti? Drugi zakonec lahko kaj zahteva zgolj v primeru, da je pri upravljanju in vzdrževanju tega premoženja aktivno sodeloval/a?
Tidule ::
V osnovi je vse kar nastane v času trajanja zakonske zveze skupno, torej tudi pobrana najemnina v tistem času. Tvoje je samo premoženje, kar si pa ustvaril s tem premoženjem v času poroke (recimo najemnine) pa načeloma štejejo v skupni prihodek gospodinstva.
Pasivno povečanje premoženja načeloma ni predmet ločitve, ker je vprašanje presoje zgolj ali je nek predmet del ločitvenega postopka. Če je recimo nepremičnina podedovana ne pade v maso in je posledično njena vrednost irelavantna. Je pa seveda pri tem pomembno ali so bila v to nepremičnino v času zakona izvedena vlaganja in ali so ta vlaganja pripomogla k povečanju vrednosti. V tem primeru pa bi bila s strani zakonca upravičena zahteva, da se vlaganja in posledično povečana vrednost obrtavnava kot premoženje pridobljeno s skupnim delom.
Je pa treba vedet, da se takšne stvari vedno presoja case by case.
Pasivno povečanje premoženja načeloma ni predmet ločitve, ker je vprašanje presoje zgolj ali je nek predmet del ločitvenega postopka. Če je recimo nepremičnina podedovana ne pade v maso in je posledično njena vrednost irelavantna. Je pa seveda pri tem pomembno ali so bila v to nepremičnino v času zakona izvedena vlaganja in ali so ta vlaganja pripomogla k povečanju vrednosti. V tem primeru pa bi bila s strani zakonca upravičena zahteva, da se vlaganja in posledično povečana vrednost obrtavnava kot premoženje pridobljeno s skupnim delom.
Je pa treba vedet, da se takšne stvari vedno presoja case by case.
Ali če gremo še dlje, kar je bila prvotna debata ob pivu - sin prevzame podjetje od očeta in skozi leta vednost podjetja naraste. Ali žena ob ločitvi lahko realno zahteva polovico povečanja vrednosti? Kaj pa, če sin podjetja ne upravlja aktivno, temveč za to najame direktorja?V takem primeru bi bilo bistveno vprašanje ali povečanje premoženja posledica dela enega od zakoncev ali ne. Zgolj pasivno lastništvo in posledično povečanje vrednosti ne pomeni, da ima partner do tega kakršno koli lastniško pravico ob ločitvi.
111111111111 ::
Torej razne najemnine in dividende iz posebnega premoženja so samo od enega zakonca, in to tudi če je moral ta zakonec za to kaj postoriti? Drugi zakonec lahko kaj zahteva zgolj v primeru, da je pri upravljanju in vzdrževanju tega premoženja aktivno sodeloval/a?
To so skupni prihodki. A ni spraševal o premoženju? Če imam jaz applove delnice, ki so vredne 1€ in se poročim in se čez 2 leti ločim so lahko applove delnice vredne 100 € pa so še vedno moje. če sem pa med poroko dokpuoval pa moram dokazovati kdo jih je kupil drugače padejo pod skupno premoženje.
Je pa treba vedet, da se takšne stvari vedno presoja case by case.
Tole je pravzaprav edini pravi odgovor. :)
ČE je stvar črno na belem, potem ni nobenih težav. Če pa ti podeduješ hišo potem pa skupaj živita v njej, se takoj zaplete.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 111111111111 ()
janez2000 ::
Pasivne dividende so potem tudi moje, ker dejansko nisem za njih nič naredil, padle so z neba in nisem aktivno "upravljal" delnice?
Drugače pa, ali drži da se da delitev 50:50 tudi izpodbijati če se dokaže, da je eden prispeval neprimerno več denarja in vloženega dela v skupno gospodinjstvo?
Drugače pa, ali drži da se da delitev 50:50 tudi izpodbijati če se dokaže, da je eden prispeval neprimerno več denarja in vloženega dela v skupno gospodinjstvo?
Tidule ::
Pasivne dividende so potem tudi moje, ker dejansko nisem za njih nič naredil, padle so z neba in nisem aktivno "upravljal" delnice?
ne, premoženje in prihodki ni isto.
Drugače pa, ali drži da se da delitev 50:50 tudi izpodbijati če se dokaže, da je eden prispeval neprimerno več denarja in vloženega dela v skupno gospodinjstvo?teoretično, samo ne na način kot si ti predstavljaš.
Osnovno bistvo iz katerega je potrebno izhajat: Zakonca prispevata skladno s svojimi zmožnostmi. Kar pomeni, da četudi nekdo prispeva drastično manj/več to ne vpliva na delitev, razen če je druga stran sposobna dokazat, da je en od zakoncev namerno prispeval pod svojimi zmožnostmi (recimo če se odkrije, da je skrival svoje prihodke).
djabi ::
Kot so ti že drugi zgoraj napisali: v ZDA je drugače, pri nas pa gre praviloma fifti-fifti*. Razen v redkih primerih.
Dame pozor: Poslanec Jelinčič je sveže ločen in pripravljen na "lov"
* napisano po sistemu piši kot govoriš
Dame pozor: Poslanec Jelinčič je sveže ločen in pripravljen na "lov"
* napisano po sistemu piši kot govoriš
Tidule ::
Bistvo iz katerega je treba izhajat:
Vse kar zakonca zaslužita (prihodki), ne glede na vir je ustvarjeno v zakonu in sodi v zgornjo definicijo prispevanja skladno z zmožnostmi.
Medtem ko premoženje samo, je predmet delitve, samo če je nastalo za časa zakonske zveze na podlagi skupnega vložka (ne nujno finančnega).
Je pa to zelo groba delitev, ker je potem vmes ogromno dikutabilnega in sivega področja, ki pa se v skrajni sili potem rešuje na sodišču.
Vse kar zakonca zaslužita (prihodki), ne glede na vir je ustvarjeno v zakonu in sodi v zgornjo definicijo prispevanja skladno z zmožnostmi.
Medtem ko premoženje samo, je predmet delitve, samo če je nastalo za časa zakonske zveze na podlagi skupnega vložka (ne nujno finančnega).
Je pa to zelo groba delitev, ker je potem vmes ogromno dikutabilnega in sivega področja, ki pa se v skrajni sili potem rešuje na sodišču.
kresnicka ::
Torej razne najemnine in dividende iz posebnega premoženja so samo od enega zakonca, in to tudi če je moral ta zakonec za to kaj postoriti? Drugi zakonec lahko kaj zahteva zgolj v primeru, da je pri upravljanju in vzdrževanju tega premoženja aktivno sodeloval/a?
To so skupni prihodki. A ni spraševal o premoženju? Če imam jaz applove delnice, ki so vredne 1€ in se poročim in se čez 2 leti ločim so lahko applove delnice vredne 100 € pa so še vedno moje. če sem pa med poroko dokpuoval pa moram dokazovati kdo jih je kupil drugače padejo pod skupno premoženje.
Je pa treba vedet, da se takšne stvari vedno presoja case by case.
Mešaš hruške in jabolka. Delnice niso tvoje premoženje pač pa so premoženje družbe. Z nakupom delnic (d.d.) ali deleža v družbi (d.o.o.) kupiš pravice do upravljanja v družbi, na to pa so vezane tudi tvoje obveznosti do družbe. Kupiš si torej pravico do prejemanja morebitnega dobička v družbi, če imaš dovolj vpliva v družbi (npr. si večinski lastnik) pa tudo pravico do odločanja kolikšen delež dobička se bo reinvestiral, kolikšen delež delil med lastnike, če se dužbo likvidira, ipd.
Ergo, to ni skupno premoženje in ni avtomatsko 50/50, lahko pa se v ločitvenem sporazumu kljub temu opredelita glede lastniških pravic in obveznosti v posamezni družbi z razdelitvijo deleža oz. delnic.
Torej, če se v ločitvenem sporazumu ne bosta opredeljavala okoli tovrstnih zadev, pa boš kot "fer play" ženi v ločitvenem postopku podaril delnice, ker to ni avtomatsko 50/50, ti bo zato odmerjen davek na kapital.
Tidule ::
Zakaj bluziš in jemlješ izjave izven konteksta? Si sploh prebral cel post, ali so bili celotni odstavki preprosto prezahtevni in si obvisel na edini povedi, ki je bila dovolj kratka zate?
Trdit, da so delnice avtomatično izvzete je naravnost idiotsko. Bistveno za presojo tega je kdaj in na kakšen način so bile delnice predobljene. Tako, da ta tvoja pravljica o tem, da delnice niso premoženje posamenika ampak družbe je pač neumna in odličen primer tega, da mešaš hruške in jabolka, med tem ko se pogovarjamo o kamelah.
Delnice (kakor tudi deleži v družbah) še kako lahko sodijo med skupno premoženje in je od primera do primera stvar presoje kdaj se smatrajo za skupno premoženje in kdaj ne. Če so bile pridobljene pred poroko, preko dedovanja itd... potem načeloma to sodi med posebno premoženje zakonca. Tja recimo sodijo tudi delnice pridobljene s certifikati. Če pa so bile delnice kupljene v času zakonske zveze pa je zadeva povsem drugačna.
Trdit, da so delnice avtomatično izvzete je naravnost idiotsko. Bistveno za presojo tega je kdaj in na kakšen način so bile delnice predobljene. Tako, da ta tvoja pravljica o tem, da delnice niso premoženje posamenika ampak družbe je pač neumna in odličen primer tega, da mešaš hruške in jabolka, med tem ko se pogovarjamo o kamelah.
Delnice (kakor tudi deleži v družbah) še kako lahko sodijo med skupno premoženje in je od primera do primera stvar presoje kdaj se smatrajo za skupno premoženje in kdaj ne. Če so bile pridobljene pred poroko, preko dedovanja itd... potem načeloma to sodi med posebno premoženje zakonca. Tja recimo sodijo tudi delnice pridobljene s certifikati. Če pa so bile delnice kupljene v času zakonske zveze pa je zadeva povsem drugačna.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Tidule ()
Jure14 ::
Še dodatno se zakomplicira s krediti.
Recimo kupim stanovanje na 20-letni kredit leta 2000.
Sem vpiasn v zemljiško knjigo od leta 2000.
Leta 2010 spoznam bejbo in se poročim.
In polovica kredita spada v "skupno premoženje". Ker sem ga odplačeval v času trajanje zveze iz "skupnega fonda".
Recimo kupim stanovanje na 20-letni kredit leta 2000.
Sem vpiasn v zemljiško knjigo od leta 2000.
Leta 2010 spoznam bejbo in se poročim.
In polovica kredita spada v "skupno premoženje". Ker sem ga odplačeval v času trajanje zveze iz "skupnega fonda".
Tidule ::
Zato se takšne stvari lahko bistveno lažje rešuje s predporočno pogodbo. Žal je podobno kot oporoke, to pri nas pogosto tabu, ker ja se imamo vsi radi in ni potrebe po papirjih...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Tidule ()
111111111111 ::
Še dodatno se zakomplicira s krediti.
Recimo kupim stanovanje na 20-letni kredit leta 2000.
Sem vpiasn v zemljiško knjigo od leta 2000.
Leta 2010 spoznam bejbo in se poročim.
In polovica kredita spada v "skupno premoženje". Ker sem ga odplačeval v času trajanje zveze iz "skupnega fonda".
Poskrbiš da banka za kredit trga iz tvojega računa in dokzauješ na sodišču z izpiski. To je dokaj enostaven primer. Večjo težavo boš imel kdo je kaj vložil v hišo. Kolega je imel primer. On je rihtal hišo, žena pa otroke, prehrano in položnice. V tem primeru sta oba upravičena do delitve premoženja, ki sta ga skupaj ustvarila.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Tidule ::
In kaj ti pomaga, da imaš dokazilo, da so trgali s tvojega računa? Ko si poročen so tvoji prihodki del skupnega proračuna in posledično je del skupnega premoženja tudi vse kar z njimi plačaš.
Tudi, če samo eden od para finančno prispeva v času zakonske zveze se bo še vedno vse pridobljeno premoženje delilo 50/50.
Tudi, če samo eden od para finančno prispeva v času zakonske zveze se bo še vedno vse pridobljeno premoženje delilo 50/50.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Tidule ()
111111111111 ::
Ne bo držalo. Z računi in pričami lahko dokazuješ, da si več vložil kot partner. OVrednoti se delo in skupno ustvarjeno premoženje. Pri nas je ponavadi problem, če partner ni imel prihodkov, je treba njegovo delo ovrednotiti.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Tidule ::
111111111111 je izjavil:
Ne bo držalo. Z računi in pričami lahko dokazuješ, da si več vložil kot partner. OVrednoti se delo in skupno ustvarjeno premoženje. Pri nas je ponavadi problem, če partner ni imel prihodkov, je treba njegovo delo ovrednotiti.
V bistvu je precej brezpredmetno kolikšen je bil finančni vložek posameznika, če gre za premoženje pridobljeno v času zakonske zveze. Če ima en partner 10k plače in drugi 1k plače, to ne pomeni, da bo bil eden upravičen do 90% ob ločitvi.
tikitoki ::
111111111111 je izjavil:
Ne bo držalo. Z računi in pričami lahko dokazuješ, da si več vložil kot partner. OVrednoti se delo in skupno ustvarjeno premoženje. Pri nas je ponavadi problem, če partner ni imel prihodkov, je treba njegovo delo ovrednotiti.
V bistvu je precej brezpredmetno kolikšen je bil finančni vložek posameznika, če gre za premoženje pridobljeno v času zakonske zveze. Če ima en partner 10k plače in drugi 1k plače, to ne pomeni, da bo bil eden upravičen do 90% ob ločitvi.
Edino pravilno. Tega ni nikjer v razvitem svetu.
111111111111 ::
V bistvu je precej brezpredmetno kolikšen je bil finančni vložek posameznika, če gre za premoženje pridobljeno v času zakonske zveze. Če ima en partner 10k plače in drugi 1k plače, to ne pomeni, da bo bil eden upravičen do 90% ob ločitvi.
Seveda ni brezpredmetno kakšen je bil finančni vložek posameznika. Ti kar nekaj bluziš. V 74. členu lepo piše. Sem ti podčrtal, ker se mi zdi da včasih nimaš pojam od pojma. res pa je da se ne deli 90% proti 10%, vsekakor pa se v tem primeru nme deli 50/50 pod skoraj nobenim pogojem. Mi boš moral najti sodno prakso, ki potrjuje nasprotno.
74. člen
(deleža zakoncev pri delitvi skupnega premoženja)
(1) Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.
(2) V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Nekateri so pac ostali v 19. stoletju.
nekateri beremo zakone in ne butamo neumnosti po forumih. Pa še to bi dodal, da se najprej upošteva, če se uspeta zakonca dogovorit za delitev premoženja, takrat se sodišče ne spušča v detajle razen če obstaja sum, da je bil partner prisiljen v podpis.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 111111111111 ()
user4683 ::
111111111111 je izjavil:
Ne bo držalo. Z računi in pričami lahko dokazuješ, da si več vložil kot partner. OVrednoti se delo in skupno ustvarjeno premoženje. Pri nas je ponavadi problem, če partner ni imel prihodkov, je treba njegovo delo ovrednotiti.
Ni nujno cisto res, sploh v primeru kredita. Ti si morda res vlagal jurja, ki ga partner ni. Kar pa ne pomeni, da partner jurja ni vlagal v ostale stroske goapodinjstva, ki jih ti nisi kril.
Najbolj varna stvar je dobro napisana predporocna pogodba :) V nasprotnem primeru velja rek - pri denarju se vse konca. When shit hits the fan, se taki angelcki najprej pomislijo na svojo rit... In stvari postanjeo cez noc zelo grde.
Seveda to velja pri scenariju, ko ima nekdo nesorazmerno visje prihodke in/ali veliko posebno premozenje in bi rad ze na zacetku specificiral kaj je njegovo/njeno. Ko enkrat nista vec prijatelja hitro postane grdo:) Ce so prihodki priblizno enaki in ni nekega posebnega premozenja potem bo drugace, kot 50:50 tezko dokazati.
111111111111 je izjavil:
Pa še to bi dodal, da se najprej upošteva, če se uspeta zakonca dogovorit za delitev premoženja, takrat se sodišče ne spušča v detajle razen če obstaja sum, da je bil partner prisiljen v podpis.
This! Sam sem mnenja, da je predporocna pogodba v redu stvar. Ne zato, ker bi pricakoval najslabse, ampak zato, ker ce se najslabse slucajno zgodi, si delitev premozenja specificiral ze v casu, ko sta bila s partnerjem v dobrih in postenih odnosih.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: user4683 ()
111111111111 ::
Ni nujno cisto res, sploh v primeru kredita. Ti si morda res vlagal jurja, ki ga partner ni. Kar pa ne pomeni, da partner jurja ni vlagal v ostale stroske goapodinjstva, ki jih ti nisi kril.
Ravno v primeru kredita je stvar precej črno-bela. Za osebo A, ki je redno plačevala kredit, se TOČNO ve koliko je vložila npr. v hišo. Na osebi B pa je, da dokazuje, da je iz računa šlo za šolo, hrano, obleke, ploščice, fasado itd...
Kot pravim, dokler se da zmenit je vse OK. Če se pa ne moreta, morata pa dokazovati. In ni lepšega dokaza kot kredit za nabavo hiše, ki si ga redno odplačeval banki. Vse črno na belem. Vse ostalo se mora dokazovat. Adaptacije, material, itd... ZAplete se že če si majstre plačeval na roko. Nimaš računov niti bančnih izpiskov. Skoraj ne moreš dokazat.
This! Sam sem mnenja, da je predporocna pogodba v redu stvar. Ne zato, ker bi pricakoval najslabse, ampak zato, ker ce se najslabse slucajno zgodi, si delitev premozenja specificiral ze v casu, ko sta bila s partnerjem v dobrih in postenih odnosih.
Pri nas še ni uveljavljena, čeprav se jo da naredit. Jaz sem strogo hotel da je vse razdeljeno točno na pol, parcele, hiša. Nekaj varnosti je, čeprav sploh ne dvomim, da če bi ob ločitvi žena komplicirala (ima višjo plačo kot jaz), bi ji takoj podpisal 70/30 oz. najceneje bi bilo da svojo polovico prepišem na otroke in potegnem križ čez parcelo ali pa jo izplačam. Te opcije so najcenejše. Ko se greš tožit, je sranje in stroški.
ČE hočeš pa partnerja res zaj... potem pa se v službi zmeniš da te odpustijo kot višek, če te krivdno, te partner ni dolžan preživljat. :D Skratka nagajanja je lahko kolikor češ. Od zakopanih dragocenih kovin, do kriptovalut v zadnjem času, itd...
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
barakus ::
Kaj vse pa se da v predporocni pogodbi specificirati in kakšnim problemom se potem ob ločitvi izogneš?
Zanima me ravno za primer, ko ima prvi partner nepremičnine, zelo visoke dohodke in preživlja oba, drugi partner pa hodi na študij, ki ga financira prvi, drugače pa je doma, na obiskih, na socialnih omrežjih, kakšno skupno potovanje itd.
Ena stvar, ki jo drugi partner prispeva je ta, da gre 2x na teden v trgovino in v povprečju tako pogosto tudi skuha kosilo, vso ostalo vrednost ustvarja prvi partner.
Zanima me ravno za primer, ko ima prvi partner nepremičnine, zelo visoke dohodke in preživlja oba, drugi partner pa hodi na študij, ki ga financira prvi, drugače pa je doma, na obiskih, na socialnih omrežjih, kakšno skupno potovanje itd.
Ena stvar, ki jo drugi partner prispeva je ta, da gre 2x na teden v trgovino in v povprečju tako pogosto tudi skuha kosilo, vso ostalo vrednost ustvarja prvi partner.
111111111111 ::
Kaj vse pa se da v predporocni pogodbi specificirati in kakšnim problemom se potem ob ločitvi izogneš?
Zanima me ravno za primer, ko ima prvi partner nepremičnine, zelo visoke dohodke in preživlja oba, drugi partner pa hodi na študij, ki ga financira prvi, drugače pa je doma, na obiskih, na socialnih omrežjih, kakšno skupno potovanje itd.
Ena stvar, ki jo drugi partner prispeva je ta, da gre 2x na teden v trgovino in v povprečju tako pogosto tudi skuha kosilo, vso ostalo vrednost ustvarja prvi partner.
Tukaj sem pa nažalost mrzel. Zraven klasičnih ločitvenih postopkov sem že bil, o slovenskih preporočnih pogodbah pa nimam pojma. V ZDA so sestavljene predvsem:
- popis in vrednost premoženja, ki ga vsak prinese v zakon
- kako bo potekalo skrbništvo nad otroci
- kdo deduje v primeru smrti partnerja
Več se pa ne spomnim, lahko pa notri natlačiš vsega vraga, od tega da moraš sesksat 3x na teden. :D Ampak to je za ZDA, za Slovenske predporočne pogodbe sem slišal nisem pa še videl ali spoznal koga, ki jo je podpisal.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
user4683 ::
Kaj vse pa se da v predporocni pogodbi specificirati in kakšnim problemom se potem ob ločitvi izogneš?
Zanima me ravno za primer, ko ima prvi partner nepremičnine, zelo visoke dohodke in preživlja oba, drugi partner pa hodi na študij, ki ga financira prvi, drugače pa je doma, na obiskih, na socialnih omrežjih, kakšno skupno potovanje itd.
Ena stvar, ki jo drugi partner prispeva je ta, da gre 2x na teden v trgovino in v povprečju tako pogosto tudi skuha kosilo, vso ostalo vrednost ustvarja prvi partner.
Skoraj karkoli, ce ni v nasprotju z zakonom (pogoj seksa 3x/teden torej odpade:))
Predporocna pogodba je zelo podobna pogodbi o sporazumni delitvi premozenja, ki jo sklenes ob sporzumni locitvi. Samo da je napisana za prihodnost. Npr kaj je ze posebno premozenje (da se kasneje ne lovis okrog tega), kako se deli ustvarjeno premozenje (recimo da vsak vodi premozenje v svojem imenu - ce je hisa pisana na zeno, ostane niena, tudi ce je kredit placeval moz), kaksna custom matematicna formula o morebitnem kasnejsem prezivljanju partnerja itd.
Point je samo, da pogodbo o delitvi premozenja spravis skupaj ze v startu, ko imata oba trezno glavu, in ne sele ob morebitnem koncu, ko bi vsak rad cim vec, po moznosti samo zato, da prizadane drugega.
Brez taksne pogodbe startata iz 50:50. Po mojih izkusnjah in pogovorih s pravniki na to temo, tudi pri "10:1" razmerjih prihodkov tisti, ki sluzi manj (ali skoraj nic), na koncu pogosto dobi cca 40% skupnega premozenja, redko samo 30%. Manj kot toliko pa na sodiscu prakticno nikoli. Tukaj te resi samo sporazumna delitev premozenja (predporocna, ali pa ob locitvi).
user4683 ::
111111111111 je izjavil:
.
This! Sam sem mnenja, da je predporocna pogodba v redu stvar. Ne zato, ker bi pricakoval najslabse, ampak zato, ker ce se najslabse slucajno zgodi, si delitev premozenja specificiral ze v casu, ko sta bila s partnerjem v dobrih in postenih odnosih.
Pri nas še ni uveljavljena, čeprav se jo da naredit. Jaz sem strogo hotel da je vse razdeljeno točno na pol, parcele, hiša. Nekaj varnosti je, čeprav sploh ne dvomim, da če bi ob ločitvi žena komplicirala (ima višjo plačo kot jaz), bi ji takoj podpisal 70/30 oz. najceneje bi bilo da svojo polovico prepišem na otroke in potegnem križ čez parcelo ali pa jo izplačam. Te opcije so najcenejše. Ko se greš tožit, je sranje in stroški.
ČE hočeš pa partnerja res zaj... potem pa se v službi zmeniš da te odpustijo kot višek, če te krivdno, te partner ni dolžan preživljat. :D Skratka nagajanja je lahko kolikor češ. Od zakopanih dragocenih kovin, do kriptovalut v zadnjem času, itd...
In tocno to kar pises lahko resis s predporocno:
- nepremicnine so v 70:30 lasti (ne glede na vlozek), lahko dolocis tudi na kak nacin se delijo (v naravi, z odkupom tistega, ki ima vecji delez ipd)
- tudi ta zadnji del lahko resis, recimo "partnerja se odpovesta prezivljanju"
In ob locitvi se bo pogledalo v predporocno... ce kdorkoli jamra, da zdej bi blo pa 40:60... can't do it :)
kresnicka ::
Zakaj bluziš in jemlješ izjave izven konteksta? Si sploh prebral cel post, ali so bili celotni odstavki preprosto prezahtevni in si obvisel na edini povedi, ki je bila dovolj kratka zate?
Trdit, da so delnice avtomatično izvzete je naravnost idiotsko. Bistveno za presojo tega je kdaj in na kakšen način so bile delnice predobljene. Tako, da ta tvoja pravljica o tem, da delnice niso premoženje posamenika ampak družbe je pač neumna in odličen primer tega, da mešaš hruške in jabolka, med tem ko se pogovarjamo o kamelah.
Delnice (kakor tudi deleži v družbah) še kako lahko sodijo med skupno premoženje in je od primera do primera stvar presoje kdaj se smatrajo za skupno premoženje in kdaj ne. Če so bile pridobljene pred poroko, preko dedovanja itd... potem načeloma to sodi med posebno premoženje zakonca. Tja recimo sodijo tudi delnice pridobljene s certifikati. Če pa so bile delnice kupljene v času zakonske zveze pa je zadeva povsem drugačna.
Zakaj zavajaš kolege?
Predlagatelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli udeležencema skupen poslovni delež družbe B. d.o.o.. Skupen poslovni delež je nastal s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je nasprotna udeleženka del svojega 12,2 % poslovnega deleža odsvojila tako, da ta poslovni delež pripada dvema osebama – predlagatelju do 2,2 % in nasprotni udeleženki do 10 %.
Tak predlog ne more biti uspešen. Poslovni delež ni stvar ali premoženje, ki je lahko predmet delitve po pravilih, ki jih za skupno in solastno premoženje predpisujeta Zakon o nepravdnem postopku in Stvarnopravni zakonik. Poslovni delež je izrazito pravni pojem. Označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka (471. čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Družbenik ga pridobi sorazmerno z vrednostjo v družbo vloženega kapitala. Že iz tega razloga torej predlagatelj s svojim predlogom za delitev poslovnega deleža ne more biti uspešen.
Tudi, če predlog obravnavamo kot predlog za delitev v družbo vloženega osnovnega vložka, ne more biti uspešen. Osnovni vložek je del kapitala družbe, torej del kapitala samostojnega pravega subjekta - pravne osebe, nastale s sklenitvijo družbene pogodbe (A3). Upravljane družbe in s tem njenega kapitala je stvar družbenikov; urejeno je z družbeno pogodbo ali zakonom. Razmerje med družbo in družbeniki (korporacijsko razmerje) ter razmerje med družbeniki je v primeru potrebe po sodnem varstvu predmet obravnave v pravdnem ali nepravdnem postopku. Pravila nepravdnega postopka se uporabljajo samo v tistih zadevah, za katere zakon to izrecno določa (1. člen Zakona o nepravdnem postopku). ZGD-1, ki v 50. čl. našteva zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku, med njimi ne navaja delitve poslovnega deleža. Res je, kar opozarja nasprotna udeleženka, da je za tovrstne zadeve stvarno pristojno okrožno sodišče (51. čl. ZGD-1).
In še..
7. V reviziji ponujena izpeljava tožnice, da povečana vrednost poslovnega deleža spada v skupno premoženje, ker je rezultat dela pravdnih strank v času zakonske zveze, je materialnopravno zmotna. Konkretna situacija se sicer res razlikuje od primera, ko eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze kupi delnico in samo „čaka“, vrednost te delnice pa se v času zakonske zveze poveča. V tem primeru je v teoriji in praksi nesporno, da povečana vrednost delnice spada v posebno premoženje zakonca (imetnika delnice), saj gre za oplemenitenje posebnega premoženja. To pa še ne omogoča sklepanja, da v obravnavani zadevi vrednost poslovnega deleža spada v skupno premoženje iz razloga, ker je toženec v družbi J. d.o.o. v času zakonske zveze delal. Tožeča stranka namreč izhaja iz zmotne predpostavke, da spada povečanje vrednosti delnic, ki je doseženo v času zakonske zveze, v posebno premoženje, ker ni doseženo z delom. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženja tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo. Zato tudi v tem primeru morebitno povečanje vrednosti poslovnega deleža spada v posebno premoženje toženca, saj je imetnik poslovnega deleža (kapitala) toženec.
kresnicka ::
V povezavi s prej citiranim postom našega "strokovnjaka" Tidule 
(mimo grede, ljudje so vlagali certifikate tudi v d.o.o.) bi zavoljo OP še dodala:
Četudi se zakonca v ločitvenem sporazumu sporazumeta o "odstopu/prenosu" deleža v družbi, to še zdaleč ni dovol, za vpis novega družbenika v registrsko sodišče (AJPES). Preostali družbeniki imajo namreč, skladno z družbeno pogodbo, predkupno pravico in če se družbeniki ne strinjajo s tem, da tvoja negdanja žena dobi tvoj delež v družbi oziroma da postane družbenica.. No.. stvari se lahko precej zakomplicirajo. Isto velja za dedovanje
Klik
(mimo grede, ljudje so vlagali certifikate tudi v d.o.o.) bi zavoljo OP še dodala:Četudi se zakonca v ločitvenem sporazumu sporazumeta o "odstopu/prenosu" deleža v družbi, to še zdaleč ni dovol, za vpis novega družbenika v registrsko sodišče (AJPES). Preostali družbeniki imajo namreč, skladno z družbeno pogodbo, predkupno pravico in če se družbeniki ne strinjajo s tem, da tvoja negdanja žena dobi tvoj delež v družbi oziroma da postane družbenica.. No.. stvari se lahko precej zakomplicirajo. Isto velja za dedovanje
Klik
Zakonca sicer lahko razdelita skupno premoženje, tako kot sta v konkretnem primeru storila predlagateljica in M., ko je celotni poslovni delež M. v subjektu vpisa dobila Z., vendar mora biti takšna pridobitev v skladu z družbeno pogodbo.(4) Dogovor med družbeniki o prenosu poslovnega deleža je zanje zavezujoč. M., kot imetnik 30 % poslovnega deleža v subjektu vpisa ni pred dogovorom o delitvi skupnega premoženja z Z. izvedel postopka pridobitve soglasja drugih družbenikov v skladu s 15. členom Družbene pogodbe. Opustitev obvestila drugim družbenikom sicer na (notranje) razmerje glede razdelitve skupnega premoženja z Z., ne vpliva. Vendar pa bi moral za pravno veljaven prenos poslovnega deleža na Z. po sklenitvi sodne poravnave o prenosu poslovnega deleža nanjo, ravnati v skladu s 15. členom Družbene pogodbe. Od volje ostalih družbenikov bi bilo odvisno ali bi predlagateljica lahko pridobila 30% poslovni delež v subjektu vpisa, ki bi ji omogočala uveljavljanje pravic iz poslovnega deleža.
12. Imetnik poslovnega deleža v subjektu vpisa je s 30 % tudi B.(5). Slednji se je kot udeleženec udeleževal tega registrskega postopka in izrazil nestrinjanje z ravnanjem družbenika M. pri prenosu poslovnega deleža. To pa pomeni, da sploh še ni bil izpeljan postopek njegovega prenosa na Z. po 15. členu Družbene pogodbe.
B. se še niti ni izjavil, ali bo izkoristil predkupno pravico pri „nakupu poslovnega deleža pred Z.“.
13. Podobno bi bilo, če bi šlo za dediče umrlega družbenika. Tudi tedaj bi bilo treba predlogu za vpis prenosa poslovnega deleža priložiti, če bi bil prejšnji družbenik fizična oseba, pravnomočni sklep o dedovanju po 1. točki drugega odstavka 43. člena Uredbe, ob izpolnjenemu pogoju soglasja vseh ostalih družbenikov v skladu s 15. členom Družbene pogodbe. Postopek izdaje soglasja bi moral biti izpeljan tako, kot je določeno v četrtem odstavku 15. člena Družbene pogodbe z obvestilom ostalih družbenikov, ki bi se morali v 30 dneh po prejemu obvestila izjasniti o tem, ali sprejemajo vložek družbenika oziroma ali dovolijo prenos deleža na drugega prevzemnika. Šele ob molku družbenikov ali ob poteku 30 dnevnega roka bi predlagateljica lahko poslovodji prijavila in dokazala pridobitev poslovnega deleža v subjektu vpisa (482. člen ZGD-1).
Jure14 ::
111111111111 je izjavil:
Še dodatno se zakomplicira s krediti.
Recimo kupim stanovanje na 20-letni kredit leta 2000.
Sem vpiasn v zemljiško knjigo od leta 2000.
Leta 2010 spoznam bejbo in se poročim.
In polovica kredita spada v "skupno premoženje". Ker sem ga odplačeval v času trajanje zveze iz "skupnega fonda".
Poskrbiš da banka za kredit trga iz tvojega računa in dokzauješ na sodišču z izpiski. To je dokaj enostaven primer. Večjo težavo boš imel kdo je kaj vložil v hišo. Kolega je imel primer. On je rihtal hišo, žena pa otroke, prehrano in položnice. V tem primeru sta oba upravičena do delitve premoženja, ki sta ga skupaj ustvarila.
In v čem je težava pri "tvojem" primeru?
Poskrbiš, da v Merkurji in Bauhausu vedno s kartico plačaš.
V praksi pa se šteje, da sta denar za odplačevanje kredita prispevala oba. Že mogoče, da je denar šel z njegovega računa, ona pa je morala zato toliko več plačat za ostale stvari.
Po tvoje je torej idelen primer, da on odplačuje kredit za stanovanje in avto, ona pa za vse ostale tekoče stroške skrbi. Ob ločitvi je stanovanje in avto njegov (ker je vse plačal), ona pa lahko spoka ven?
Dosan ::
Point je samo, da pogodbo o delitvi premozenja spravis skupaj ze v startu, ko imata oba trezno glavu, in ne sele ob morebitnem koncu, ko bi vsak rad cim vec, po moznosti samo zato, da prizadane drugega.
Brez taksne pogodbe startata iz 50:50. Po mojih izkusnjah in pogovorih s pravniki na to temo, tudi pri "10:1" razmerjih prihodkov tisti, ki sluzi manj (ali skoraj nic), na koncu pogosto dobi cca 40% skupnega premozenja, redko samo 30%. Manj kot toliko pa na sodiscu prakticno nikoli. Tukaj te resi samo sporazumna delitev premozenja (predporocna, ali pa ob locitvi).
Tole je kr zaskrbljujoče.
Torej v primeru, da jaz kupim nepremičnino pred zvezo, odplačujem kredit za njo + pol vseh stroškov v zvezi...še vedno lahko najebem in se mojemu bivšemu partnerju dodeli nek % moje nepremičnine, če ni podpisane predporočne pogodbe?
ViperR ::
Js kar težko verjamem, kar tukaj pišete. Torej v primeru, da eden od partnerjev služi npr. 10k na mesec, drugi pa je brezposeln, bo ob ločitvi še vedno lahko dobil 50% ustvarjenega premoženja. Zakaj že? A sedet doma je vredno 5k€
user4683 ::
Point je samo, da pogodbo o delitvi premozenja spravis skupaj ze v startu, ko imata oba trezno glavu, in ne sele ob morebitnem koncu, ko bi vsak rad cim vec, po moznosti samo zato, da prizadane drugega.
Brez taksne pogodbe startata iz 50:50. Po mojih izkusnjah in pogovorih s pravniki na to temo, tudi pri "10:1" razmerjih prihodkov tisti, ki sluzi manj (ali skoraj nic), na koncu pogosto dobi cca 40% skupnega premozenja, redko samo 30%. Manj kot toliko pa na sodiscu prakticno nikoli. Tukaj te resi samo sporazumna delitev premozenja (predporocna, ali pa ob locitvi).
Tole je kr zaskrbljujoče.
Torej v primeru, da jaz kupim nepremičnino pred zvezo, odplačujem kredit za njo + pol vseh stroškov v zvezi...še vedno lahko najebem in se mojemu bivšemu partnerju dodeli nek % moje nepremičnine, če ni podpisane predporočne pogodbe?
Skoraj zagotovo bi moral dokazovati, koliko si že vložil v nepremičnino pred samo zvezo - če si pred zvezo že odplačal tričetrt nepremičnine, potem seveda ne bo 50:50.
Js kar težko verjamem, kar tukaj pišete. Torej v primeru, da eden od partnerjev služi npr. 10k na mesec, drugi pa je brezposeln, bo ob ločitvi še vedno lahko dobil 50% ustvarjenega premoženja. Zakaj že? A sedet doma je vredno 5kEUR
50% zelo težko, manj kot 30% pa prav tako težko (informacije nekaj pravnikov s tega področja). Tudi, če se je drugi partner doma praskal po riti, med tem, ko je prvi služil 10k/mesec.
Se pa seveda lahko ob ločitvi sporazumno dogovorita drugače, lahko se en partner tudi povsem odpove vsemu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: user4683 ()
111111111111 ::
In v čem je težava pri "tvojem" primeru?
Poskrbiš, da v Merkurji in Bauhausu vedno s kartico plačaš.
V praksi pa se šteje, da sta denar za odplačevanje kredita prispevala oba. Že mogoče, da je denar šel z njegovega računa, ona pa je morala zato toliko več plačat za ostale stvari.
Po tvoje je torej idelen primer, da on odplačuje kredit za stanovanje in avto, ona pa za vse ostale tekoče stroške skrbi. Ob ločitvi je stanovanje in avto njegov (ker je vse plačal), ona pa lahko spoka ven?
ne po moje. Povem ti iz prakse. Vsako stvar moraš dokazovat: delo v gospodinjstvu, skrb za otroke, nakupe hrane itd...
Kredit je pa črno na belem, da ga je nekdo plačal iz svojega računa. Ne razumem kaj vam ni jasno? Še posebej če je razlika v plačah velika oz. je eden od partnerjev doma.
Če ni dogovora, se mora na sodišču dokazovati koliko je kdo prispeval k skupnemu premoženju.
Js kar težko verjamem, kar tukaj pišete. Torej v primeru, da eden od partnerjev služi npr. 10k na mesec, drugi pa je brezposeln, bo ob ločitvi še vedno lahko dobil 50% ustvarjenega premoženja. Zakaj že? A sedet doma je vredno 5k€
Ne. Gre za stver dogovora oz. če sodišče presoja, se ovrednoti delo partnerja, ki je "sedel" doma.
ČE sta skupaj gradila hišo, se šteje delo partnerja, mora pa imeti priče, da je delal pri zidavi. To največ šteje.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 111111111111 ()
111111111111 ::
Tole je kr zaskrbljujoče.
Torej v primeru, da jaz kupim nepremičnino pred zvezo, odplačujem kredit za njo + pol vseh stroškov v zvezi...še vedno lahko najebem in se mojemu bivšemu partnerju dodeli nek % moje nepremičnine, če ni podpisane predporočne pogodbe?
Ma saj je logično.
Tvoji stroški življenja so amnjši in za del tega je zaslužen tudi partner in pripada mu delež. Pa to ni nujno del nepremičnine, lahko ga vedno izplačaš, koliko je imal stroška s to zvezo. ČE pa je partner brezposeln, ga moraš pa še preživljat. :D
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
ginekk ::
Js kar težko verjamem, kar tukaj pišete. Torej v primeru, da eden od partnerjev služi npr. 10k na mesec, drugi pa je brezposeln, bo ob ločitvi še vedno lahko dobil 50% ustvarjenega premoženja. Zakaj že? A sedet doma je vredno 5k€
Da. Če ti kaj ne paše si lahko najdeš premožno partnerko in se zasediš doma.
Kdor jer kar mirno prenašal partnerja kako zgolj "sedi doma in nič ne dela", si IMHO si zaslužiš dat še več kot 50%.
Zato najbolje, da si najdeš partnerja v istem "rangu" pameti in delovne vneme. Tudi to da eden ostane doma in je "gospodinja", je stvar dogovora in ne situacije.
Meni bi čist pasalo bit "homemaker", ker to ni nobeno posebno stresno delo, rad pospravljam in kuham pa sploh rad. Problem nastane ko ti oni ki dela, misli kaj je in začne omejevat svobodo, recimo da nimaš niti lastnega budgeta nič.
111111111111 ::
Meni bi čist pasalo bit "homemaker", ker to ni nobeno posebno stresno delo, rad pospravljam in kuham pa sploh rad. Problem nastane ko ti oni ki dela, misli kaj je in začne omejevat svobodo, recimo da nimaš niti lastnega budgeta nič.
To je glavni problem. Včasih so ženske 20 let v zakonu in ugotoviš, da je morala za vsakih 100€ prosit. TAko da če ostaneš doma, mora partner obvezno mesečno dodeliti sredstva na tvoj račun, oz. imata skupno kartico.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Ganon ::
Invictus ::
Če je bila nepremičnina (ali karkoli drugega) kupljena pred poroko, ali je bila dobljena kot darilo, ni del ločitvene bilance...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
111111111111 ::
Če je bila nepremičnina (ali karkoli drugega) kupljena pred poroko, ali je bila dobljena kot darilo, ni del ločitvene bilance...
Gre pa v ločitveno bilanco, če se je v nepremičnino vlagalo in je zaradi tega vredna več. Seveda samo razlika, ne vrednost v celoti.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 111111111111 ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kriptovalute skrivališče premoženja tudi med ločitvamiOddelek: Novice / Kriptovalute | 8951 (3705) | c3p0 |
| ⊘ | Delitev premoženja v vezi? (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 20257 (14250) | AndrejO |
| » | Kaj (bo)ste dali v predporočno pogodbo? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 8914 (7095) | MadMicka |
| » | ločitveni postopekOddelek: Loža | 7744 (7150) | Mercier |