Slo-Tech - Po podatkih Evropske vesoljske agencije je v orbiti okrog Zemlje okrog 34.000 predmetov, ki so večji od 10 centimetrov in predstavljajo nevarnost za satelite in plovila. Kljub majhnosti imajo ob obodnih hitrostih več kilometrov na sekundo dovolj kinetične energije, da naluknjajo tudi najtrše materiale. Provenienca teh smeti je zelo različna, jim pa sledijo, da se izognejo trkom z delujočimi sateliti, mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in plovili. Največ jih nastane ob trkih v vesolju, denimo dveh satelitov pred enajstimi leti. Donald Kessler je že leta 1978 izračunal, da bi se lahko zgodila verižna reakcija trkov, saj bi vsak ustvaril ogromno delcev, ki bi trčili z naslednjimi sateliti, kar bi lahko v najhujšem primeru človeštvo priklenilo nazaj na Zemljo, saj bi uporaba orbite postala preveč nevarna.
Vrnimo se v sedanjost. Na ISS kot povsod, kjer prebivajo ljudje, nastajajo smeti. Te predstavljajo težavo, saj je prostor na ISS dragocen, odmetavanje v orbito ni zaželeno (če ne moremo zagotoviti, da bodo res padle v atmosfero in zgorele), vožnje z raketoplani so (bile?) drage in redke. Astronavti smeti shranjujejo v posebne vreče, ki se potem skladiščijo na ISS, dokler jih oskrbovalna plovila ne odpeljejo. K sreči je vedno več odpeljati v vesolje kot nazaj, zato imajo prostor za odvoz smeti. Na ISS se lahko skladiščita do dve toni odpadkov. NASA raziskuje različne metode, kako smeti predelati ali vsaj stisniti. To je še posebej pomembno, če želimo ljudi poslati do Meseca ali še kam dlje. Odpadki na vesoljskih plovili so namreč problematični tudi zato, ker predstavljajo tudi fizično in biološko tveganje. Zamisli je več, od stiskanja do predelave v metan in celo stiskanje v ščit pred sevanjem.
Potem pa so tu večji kosi opreme, ki jih ni možno enostavno prepeljati domov, se jih je pa treba znebiti. Pred tremi leti smo opazovali, kako so na Zemljo poslali kitajsko vesoljsko postajo, ki je dočakala konec življenjske poti. Ker se je nehala odzivati pred petimi leti, smo lahko le nemo spremljali, kam bo padla. Postaja je merila dobrih deset metrov, zato ni v celoti zgorela v atmosferi. Leto pozneje je njena naslednica nadzorovano pljusknila v južni Pacifik. Ob vstopu v atmosfero je tehtala devet ton, ob padcu pa bistveno manj.
Minuli teden je NASA z ISS na Zemljo vrgla skoraj tri tone težak paket izrabljenih baterij, kar je največji kos smeti, ki so ga porinili z ISS. Pred štirinajstimi leti so se na podoben način znebili dvakrat lažjega sistema za predelavo amoniaka. Sprva so nameravali baterijski paket pripeljali na Zemljo, a je zaradi težav z raketo sojuz pred tremi leti, ki ni uspela priti do ISS, urnik zamaknjen. Od leta 2016 do 1. februarja letos so astronavti pridno menjali obstoječe nikelj-hidridne baterije z litij-ionskimi, ki so jih tja prepeljali s štirimi misijami HTV, vsakokrat pa so zamenjani paket odpeljali. Tako jim je ostala ena odvečna paleta baterij. V 14 vesoljskih sprehodih so uspeli v celoti zamenjati baterije, ki skladiščijo energijo, ki jo proizvajajo sončne celice. Novih misij z baterijami ni bilo, zato so morali odvečno paleto potisniti z ISS. Druga možnost bi bila poslati prazno misijo HTV na ISS samo zato, da bi odpeljala baterije - kar se ne splača.
Z višine 427 kilometrov nad Zemljo odmetavanje ni bilo tako zelo nevarno, ker je bilo niže zelo malo satelitov. A odkar se je začel vzpostavljati satelitski internet, je tam gneča večja. To pot težav ni bilo.
Novice » Znanost in tehnologija » Kam gredo smeti z Mednarodne vesoljske postaje?
mm888mb ::
Poslovna priložnost: smetarski sateliti! Aja ne, glede na število (ne)uspehov to že imamo.
borisk ::
na poti nazaj je, Verjento so jo odvrtgli v točno določenem času, da bo dol padla v pacifik, kjer je predvideno območje za space junk. lgede na to da so to NiMH baterije, bo verjento na nebu lepa špura, pa tudi na tla bo nekaj padlo...
CharlesBron ::
We do have many satellites which are failed. We have to many batteries to work it up.
- Better Call Saul
- Better Call Saul
Invictus ::
Lahko si ponosen, da vdihavaš izgoreli vesoljski drek...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Izi ::
"Vesoljski smetar" bo nekoč v prihodnost nujna, precej donosna in dobro plačana služba. Jih omenja vsaka boljša Sci-Fi zgodba.
Wrop ::
Skrbi ga nekaj ton odpadkov, ki zgori v atmosferi.
Kako bi ga šele skrbelo, če bi vedel koliko ton odpadkov je lani "nenadzorovano" zgorelo na naših deponijah.
Kako bi ga šele skrbelo, če bi vedel koliko ton odpadkov je lani "nenadzorovano" zgorelo na naših deponijah.
bedarija ::
Invictus ::
"Vesoljski smetar" bo nekoč v prihodnost nujna, precej donosna in dobro plačana služba. Jih omenja vsaka boljša Sci-Fi zgodba.
Saj je že, vsak satelit naj bi imel gorivo za de-orbit. Samo ga ponavadi ponucajo za daljšo življenjsko dobo...
Saj je bila debata nekaj časa nazaj...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
opeter ::
Kaj pa kakšen "vesoljski krematorij"? Bi bilo izvedljivo?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Invictus ::
Saj je, de-orbit... Efektivni krematorij...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
opeter ::
Ja, ampak kot zgoraj v novici piše, vse ne zgori ...
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
semrola ::
Samo smer jim je treba spremenit, da odletijo v praznino. Vesolje je dovolj veliko za vse smeti ?
opeter ::
A ti bi zdaj kar začel smetiti po vesolju? Oh, kako človeško.
Kaj pa, če nam bodo nezemljani vrnili naše smeti?
Sicer pa dvomim, da samo vržeš ven in odleti v smer "vesolja". Verjetno bi bile potrebne kakšne mini pogonske rakete, ker je Zemljina gravitacija enostavno premočna.
Kaj pa, če nam bodo nezemljani vrnili naše smeti?
Sicer pa dvomim, da samo vržeš ven in odleti v smer "vesolja". Verjetno bi bile potrebne kakšne mini pogonske rakete, ker je Zemljina gravitacija enostavno premočna.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
MIHAc27 ::
Zemljina niti ni tolk,... sončeva bolj.
Če jim povečamo tirnico, bi pač nastopila nevarnost, da ta smet pa čez 100, 200....let naredi toliko poti, da spet pride do nas.
Mogoče bi jih lahko zbrali, potem pa poslali v sonce, jupiter... na nek planet, kjer ne bi delale škode.
Jupiterjeva atmosfero menda teško karkoli preživi.. na sonce pa jaz ne bi metal preveč, da ne bi kaj ušpičili (sprožili kake močne sončne viharje).
Se pa vsakič spomnim na anime Planetes, ko omenjajo vesoljske smeti.
Če jim povečamo tirnico, bi pač nastopila nevarnost, da ta smet pa čez 100, 200....let naredi toliko poti, da spet pride do nas.
Mogoče bi jih lahko zbrali, potem pa poslali v sonce, jupiter... na nek planet, kjer ne bi delale škode.
Jupiterjeva atmosfero menda teško karkoli preživi.. na sonce pa jaz ne bi metal preveč, da ne bi kaj ušpičili (sprožili kake močne sončne viharje).
Se pa vsakič spomnim na anime Planetes, ko omenjajo vesoljske smeti.
BigWhale ::
na poti nazaj je, Verjento so jo odvrtgli v točno določenem času, da bo dol padla v pacifik, kjer je predvideno območje za space junk. lgede na to da so to NiMH baterije, bo verjento na nebu lepa špura, pa tudi na tla bo nekaj padlo...
Ne, ne vedo tocno kje se bo zgodil re-entry, ker lahko traja tudi do stiri leta, da bo atmosfera tolk zabremzala te baterije, da bodo na konc padle na tla oz zgorele v atmosferi.
Saj je že, vsak satelit naj bi imel gorivo za de-orbit. Samo ga ponavadi ponucajo za daljšo življenjsko dobo...
Vsi sateliti v LEO padejo nazaj na Zemljo. Se noben ni ostal v orbiti. :> Bi pa rad videl kje si prebral, da gorivo za deorbit porabijo za daljsanje zivljenske dobe. Link please?
Samo smer jim je treba spremenit, da odletijo v praznino. Vesolje je dovolj veliko za vse smeti ?
Stvarem, ki so v orbiti okrog Zemlje, ne mores kar tako enostavno spremeniti smeri. Orbitalna mehanika ne deluje tako.
Scott lepo razlozi osnove v spodnjem videu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
sbawe64 ::
K sreči je vedno več odpeljati v vesolje kot nazaj, zato imajo prostor za odvoz smeti.
Stavek nima smisla.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
FastWIND ::
To, da bi pa nehali smetit pa ni nobenemu padlo na pamet? Ali vsaj zmanjšali ne pa povečevali smetenje?
Markoff ::
A ti bi zdaj kar začel smetiti po vesolju? Oh, kako človeško.
Pa ne, da se bojiš, da bomo vesolje zapolnili s smetmi, zaradi česar ne bomo mogli več uporabljati Warp Drive?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
wajdouc ::
Mogoče bi jih lahko zbrali, potem pa poslali v sonce, jupiter... na nek planet, kjer ne bi delale škode.
Hitrost Zemlje okoli Sonca je 30 km/s. Če hočeš karkoli vreči v Sonce, je treba vseh teh 30 km/s izničiti, kar ni niti približno lahko. Za začetek ti dam domačo nalogo: koliko goriva porabiš, da iz LEO spraviš 1 tono smeti na Venero (lahko tudi na luno). Bonus točke, če izračunaš še potrebne EUREUREUR
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: wajdouc ()
DostMam ::
Malo bolj natančno: ne gre za izničenje, treba je bodisi upočasniti, da predmet pade nazaj v atmosfero ali pa pospešiti, do "druge vesoljske" hitrosti, da predmet zapusti Zemljino težnostno polje ter ga - to bi bilo najbolj pametno - usmeriti direkt v Sonce. Brez skrbi, zvezda ne bi zamerila. Prvo in drugo pa zahteva energijo. Razlika potreb energije za doseganje "prve vesloljske" in "druge veslojske" je lepo razvidna iz velikosti raket. Za prvo vesoljsko zadostuje (skoraj) karkoli, za drugo vesoljsko so potrebovali Saturn 5.
opeter ::
A ti bi zdaj kar začel smetiti po vesolju? Oh, kako človeško.
Pa ne, da se bojiš, da bomo vesolje zapolnili s smetmi, zaradi česar ne bomo mogli več uporabljati Warp Drive?
Ja, tako nekako.
Vedno se spomnim sledečega prizora (glej prvih 20-30 sekund):
Ali pa tole:
Skratka, vesoljske smeti so zelo nevarne.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Zgodovina sprememb…
- spremenil: opeter ()
pegasus ::
predmet zapusti Zemljino težnostno polje ter ga - to bi bilo najbolj pametno - usmeriti direkt v Sonce.To mogoče izgleda enostavno laiku, v praksi pa je precej težko izvedljivo in zahteva več energije, kot si jo pripravljen investirati v "kup smeti". Poglej samo kakšen delta v je bil potreben za Parker solar probe, ki je relativno majhna in lahka reč ...
BigWhale ::
Če hočeš karkoli vreči v Sonce, je treba vseh teh 30 km/s izničiti, kar ni niti približno lahko.
Dejmo tko rect: ce hoces karkoli 'vrzt' v Sonce, rabis precej energije. Zemlja sicer res krozi okrog Sonca s 30km/s ampak je najprej potrebno pobegniti Zemlji. Za to porabis nekaj km/s. Potem imas pa dve moznosti, prva je ta, da zacnes 'zavirati' v nasprotni smeri krozenja okrog Sonca, v tem primeru potrebujes okrog 30km/s. Nekoliko manj, ker sonceva korona ma premera okrog 8 milijonov kilometrov in ce prides na taksno razdaljo, je to ze dovolj, da tistih 5000 stopinj celzija upepeli vse kar se znajde tam. :)
Druga moznost je pa ta, da pospesis v smer krozenja okrog Sonca. S tem dvignes orbito na drugi strani Sonca, se odpeljes na drugo stran in tam 'zaviras' v nasprotni smeri vrtenja. S tem na drugi strani znizas orbito in za to nizanje je sedaj potrebno bistveno manj energije in hitrosti.
Ta drugi nacin je veliko bolj ucinkovit kar se tice energije, je pa casovno bolj potraten.
Uizi ::
Spider silk is five times stronger than steel--now, scientists know why. The next time you brush aside a spiderweb, you might want to meditate on its delicate strength--if human-size, it would be tough enough to snag a jetliner
EZ CLAP?
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Manevriranje ISS okoli vesoljski smetiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4985 (1180) | Gagatronix |
» | Najstarejša vesoljska smet stara skoraj 60 let (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 18571 (15450) | lucca brassi |
» | Cygnus drugo komercialno oskrbovalno plovilo za ISSOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11465 (9542) | Poldi112 |
» | Sojuz uspešno izstreljenOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 3925 (3573) | Key Quest |
» | Vesoljske navlake vedno večOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 12358 (10980) | Thomas |