Slo-Tech - V 60 letih raziskovanja vesolja nam je uspelo lastno dvorišče pošteno nasmetiti. V različnih orbitah okrog Zemlje se drenja 23.000 identificiranih predmetov, ki segajo od Mednarodne vesoljske postaje do različnih delujočih satelitov in precej večjega števila odsluženih ali njihovih delov. V resnici je tam zgoraj prostora kar nekaj, in sicer med višinami 100 kilometrov (najnižje pogojno stabilne orbite) in 36.000 kilometrov (geosinhrona orbita) okrog 3 1014 km3, kaj ko so uporabne orbite precej redke in tam se gnete smeti. Poleg 23.000 znanih objektov (od teh je le kakšnih 1400 še delujočih satelitov), ki jim sledijo pri NASI, Evropski vesoljski agenciji in drugod, pa je še bistveno več manjših, katerih orbit ne poznamo. Ocenjujejo, da je tam zgoraj še okrog 170 milijonov koščkov, manjših od enega centimetra.
Vesoljskih smeti se bojimo zato, ker lahko povzročijo verižno reakcijo, ki bi uničila vse satelite, od katerih smo življenjsko odvisni. Donald Kessler je že 1978 izračunal, da se pri določeni gostoti vesoljski smeti zgodi, da trk dveh teles ustvari dovolj majhnih delcev, ki se zaletijo v ostale objekte in tako povzročijo verižno reakcijo. Takih trkov je bilo doslej okrog 290 in večina vesoljskih smeti je posledica teh 290 trkov, a k sreči noben ni povzročil verižne reakcije. Simulacije, ki jih je izvedla ESA, kažejo, da se bo število fragmentov zaradi trkov v prihodnjih letih še povečalo. Najbolj obremenjene orbite so med 900 in 1400 kilometri, kjer je veliko objektov, zračni upor pa tako zanemarljiv, da ti tam ostanejo stoletja. Medtem ISS kroži na višini okrog 400 kilometrov in ji je treba redno popravljati orbito, da ne pade nazaj na Zemljo.
Najstarejši kos vesoljskih smeti je satelit Vanguard I, ki so ga ZDA izstrelile 17. marca 1958. Sovjetska zveza je Sputnik I izstrelila leto pred tem, a je po treh mesecih ta svojo pot končal v atmosferi. Vanguard I, s katerim smo nazadnje komunicirali daljnega leta 1964, je medtem v visoki eliptični orbiti med višinami 650 in 3800 kilometrov in bo tam tudi ostal še vsaj stoletje, verjetno pa še dlje.
Zaradi visokih hitrosti, ki jih imajo delci v atmosferi, so nevarni že zelo majhni. Predmet s premerom 10 centimetrov lahko popolnoma uniči drug satelit, medtem ko bi centimetrski delec onemogočil delujoče vesoljsko plovilo. Že milimetrski delci pa so dovolj, da povzročijo lokalne poškodbe. ISS ima na primer dvojni ščit, ki varuje pred predmeti do velikosti 1 centimetra, pri večjih pa je vse odvisno od sreče. Večkrat se je že zgodilo, da je ISS izvedla izognitveni manever, ko so pričakovali veliko smeti na trenutni orbiti.
O rešitvah za problem vesoljski smeti se precej razpravlja, dobrega recepta pa še ni. Novi sateliti imajo mehanizme za bodisi dvig v orbito odsluženih po koncu delovanja bodisi sežig v atmosferi. Toda nekaj bo treba storiti tudi z obstoječimi. Spodnje orbite se čistijo same, saj se vsakih 11 let zaradi spremenjene aktivnosti Sonca (perioda pojava peg) atmosfera nekoliko raztegne in počisti smeti v spodnjih orbitah. Više bo treba vsaj največje kose pobrati ročno. Omenjajo se tudi laserji za razstreljevanje, a je treba biti pazljiv. Po trenutnih mednarodnih dogovorih je prepovedano pošiljanje orožja v vesolje. Nad 100 kilometrov se začne vesolje in laserji za uničevanje vesoljskih smeti lahko uničijo tudi delujoče satelite, zato so prav gotovo orožje.
"Najstarejši kos vesoljskih smeti je satelit Vanguard I, ki so ga ZDA izstrelile 17. marca 1958."
Najstarejši kos vesoljskih smeti je 900-kilogramski jeklen pokrov.
"Združene države Amerike so med majem in oktobrom 1957 v puščavi južno od prestolnice iger na srečo Las Vegas izvedle najobsežnejšo serijo preizkusov jedrskega orožja v zgodovini, operacijo Plumbbob. Robert Brownlee, vodja preizkusa Pascal-B, je ocenil, da je 900-kilogramsko loputo v zrak odneslo s približno šestkratnikom hitrosti, ki je potrebna, da se vesoljsko plovilo osvobodi primeža Zemljine gravitacije in odpotuje v vesolje. Za Pascal-B so dolgo govorili, da ni bil le jedrski preizkus, temveč tudi prva uspešna izstrelitev predmeta v vesolje. Skoraj enotonskega jeklenega pokrova jaška kljub obširni iskalni akciji namreč niso našli nikoli. To je podprlo teorijo, da je loputa zagotovo zapustila Zemljo." https://siol.net/digisvet/novice/najhit...
Niso vse smeti privlačne za magnete; ali ne bi bilo bolje, če bi preprosto s kakšnim "zidom" pred vesoljsko postajo "lovil" smeti, tako kot ribiči ribe? In ta zid bi lahko bil iz čiste vode, saj so zgoraj temperature pod ničlo.
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
kako ste res ozkogledeni glede odvisnosti od satelitskega omrežja.
zmotiš satelitsko omrežje, pomeni - slabše vremenske napovedi - komunikacijski mrk - 0 gps (kar pomeni adijo točni zemljevidi) - težji vstop v vesolje, ko nove raktere prereštajo ostanki od uničenih satelitov. - nezmožnost detekcije sovražnih enot, ki se približajo tvoji državi.
Upočasnjen razvoj ali celo stagnacija, na neki točki bi celo izbruhnila kakšna vojna z veliko žrtvami
in ja, odvisni smo od satelitskega omrežja in bi morala biti naša prioriteta da to zaščitimo in nevtraliziramo nevarne stvari tam gor.
"Najstarejši kos vesoljskih smeti je satelit Vanguard I, ki so ga ZDA izstrelile 17. marca 1958."
Najstarejši kos vesoljskih smeti je 900-kilogramski jeklen pokrov.
"Združene države Amerike so med majem in oktobrom 1957 v puščavi južno od prestolnice iger na srečo Las Vegas izvedle najobsežnejšo serijo preizkusov jedrskega orožja v zgodovini, operacijo Plumbbob. Robert Brownlee, vodja preizkusa Pascal-B, je ocenil, da je 900-kilogramsko loputo v zrak odneslo s približno šestkratnikom hitrosti, ki je potrebna, da se vesoljsko plovilo osvobodi primeža Zemljine gravitacije in odpotuje v vesolje. Za Pascal-B so dolgo govorili, da ni bil le jedrski preizkus, temveč tudi prva uspešna izstrelitev predmeta v vesolje. Skoraj enotonskega jeklenega pokrova jaška kljub obširni iskalni akciji namreč niso našli nikoli. To je podprlo teorijo, da je loputa zagotovo zapustila Zemljo." https://siol.net/digisvet/novice/najhit...
je pa med potjo navzgor zaradi trenja najverjetneje zgorela v Zemljini atmosferi.
Popravljam: ...ki bi uničila vse satelite, od katerih smo življenjsko odvisni. Presneto. Življenjsko smo odvisni od zraka, vode, hrane, ne pa od enega presnetega satelita. Lahko vsi sateliti prenehajo delovati in komaj takrat bodo nekateri na zemlji vedeli kaj je življenje!
@jest10: "je pa med potjo navzgor zaradi trenja najverjetneje zgorela v Zemljini atmosferi."
"56 kilometrov na sekundo ob pretvorbi znese 201.600 kilometrov na uro. ... A leta kasneje je Brownlee malce obrnil ploščo in za medij Tech Insider povedal, da je zelo mogoče, da je jedrska eksplozija loputo dejansko izstrelila v vesolje, saj pri takšni hitrosti preprosto ne bi imela časa zgoreti." ---
@Poldi112: "Ja, nekako je smiselno, da če sledijo 1cm velikim smetem, da bi našli tudi 900kg jeklen pokrov..."
"... rekordno hitra pokrovka danes zagotovo ne kroži okrog Zemlje, temveč potuje naprej v vesolje in je od našega planeta oddaljena celo bolj kot raziskovalni vesoljski plovili Voyager 1 in Voyager 2, ki se od Zemlje že 40 let oddaljujeta s hitrostjo od 16 do 17 kilometrov na sekundo."
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Popravljam: ...ki bi uničila vse satelite, od katerih smo življenjsko odvisni. Presneto. Življenjsko smo odvisni od zraka, vode, hrane, ne pa od enega presnetega satelita. Lahko vsi sateliti prenehajo delovati in komaj takrat bodo nekateri na zemlji vedeli kaj je življenje!
Pa dobro no, ni življenskega pomena za človeško vrsto, je pa "žviljenskega" pomena za našo civilizacijo (družbo in gospodarstva).
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
Popravljam: ...ki bi uničila vse satelite, od katerih smo življenjsko odvisni. Presneto. Življenjsko smo odvisni od zraka, vode, hrane, ne pa od enega presnetega satelita. Lahko vsi sateliti prenehajo delovati in komaj takrat bodo nekateri na zemlji vedeli kaj je življenje!
Pa dobro no, ni življenskega pomena za človeško vrsto, je pa "žviljenskega" pomena za našo civilizacijo (družbo in gospodarstva).
Temu se kvecjemu rece, da smo ekonomsko odvisni. Seljak ima prav, da se "repenci" :)
A pa se ti zavedaš, da ekonomsko odvisni pomeni, da so življenja miljonov, če ne miljard odvisna od tega? Eni kar mislijo, da če bi danes naprimer ukinilo denar, da bi vsi živeli happily ever after. Ne nebi, sledil bi pokol velikega dela prebivalstva, ker danes je večina ljudi popolnoma nesamozadostnih. Trenutni stabilni sistem je zelo življenskega pomena za 99.9% ljudi.
@jest10: "je pa med potjo navzgor zaradi trenja najverjetneje zgorela v Zemljini atmosferi."
"56 kilometrov na sekundo ob pretvorbi znese 201.600 kilometrov na uro. ... A leta kasneje je Brownlee malce obrnil ploščo in za medij Tech Insider povedal, da je zelo mogoče, da je jedrska eksplozija loputo dejansko izstrelila v vesolje, saj pri takšni hitrosti preprosto ne bi imela časa zgoreti."
Pri tej hitrosti bi zelo hitro "zgorela", ozeroma se uparila. Pa tudi če bi bila iz čudežnega materjala, ki se mu nič ne more zgoditi, bi jo trenje upočasnilo in vprašanje, če bi sploh še imela ubežno hitrost pri zapustitvi atmosfere.
Odneslo jo je s 6x hitrosti, ki je potrebna za izstrelitev v vesolje, pri tem je že upoštevano trenje. Verjetno so vsaj približno upoštevali, kaj bi od tega kosa ostalo po segrevanju in nekaj vsaj približno bi, če govorimo o skoraj enotonskem kosu kovine.
Seveda pa ta bivša loputa ni v orbiti, kot so nekateri tukaj zmotno sklepali, temveč na poti kdo ve kam. Seveda če ni slučajno imela trajektorije proti Soncu...
Odneslo jo je s 6x hitrosti, ki je potrebna za izstrelitev v vesolje, pri tem je že upoštevano trenje. Verjetno so vsaj približno upoštevali, kaj bi od tega kosa ostalo po segrevanju in nekaj vsaj približno bi, če govorimo o skoraj enotonskem kosu kovine.
Ni nemogoče, je pa zelo malo verjetno, če reč ni aerodinamično oblikovana tako, da gre pravilno skozi atmosfero.
Seveda pa ta bivša loputa ni v orbiti, kot so nekateri tukaj zmotno sklepali, temveč na poti kdo ve kam. Seveda če ni slučajno imela trajektorije proti Soncu...
Problem je v tem, da je zračni upor izjemen, svojo hitrost (najmanj v2 oz. 11000 m/s, predvidevajo pa 56000 m/s) pa je loputa morala imeti že takoj na začetku, ker nima pogonskega motorja. Pri taki hitrosti je zračni upor na Zemljinem površju izjemen, saj narašča s kvadratom hitrosti predmeta, zato je verjetnost, da ni izparela, praktično nič.
Ce pa je ze prispela ta enotonska loputa v vesolje,so se hitro ponjo pripeljali malizeleni in jo pograbili ter jo sedaj preucujejo ker jim preprosto ni jasno kako lahko 1n tonski konec zeleza tako hitro leti da so ga se oni komaj ujeli..
Ce pa je ze prispela ta enotonska loputa v vesolje,so se hitro ponjo pripeljali malizeleni in jo pograbili ter jo sedaj preucujejo ker jim preprosto ni jasno kako lahko 1n tonski konec zeleza tako hitro leti da so ga se oni komaj ujeli..
Po mojem ga bo V'ger prestregel na poti nazaj...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Večji problem je, da si ne predstavljate najbolje kako veliko ničesar je tam zgoraj. Toliko kubikov ničesar, da bi eno magnetno plovilo lahko prečesalo samo en promilček prostora.
Večji problem je, da si ne predstavljate najbolje kako veliko ničesar je tam zgoraj. Toliko kubikov ničesar, da bi eno magnetno plovilo lahko prečesalo samo en promilček prostora.
Nekej bi bilo efekta? Ideja ni slaba. Radikalna varjanta: Jedrska bomba (lahko več njih) dovolj visoko, da radiacija ostane gor? Oziroma jo odpihne :)
"Mislim, da je to precej nemogoče, kajti smeti v orbiti imajo hitrost okoli 30.000 km/h..
Ravno tako tisti, ki jih lovi... "
Problem je, da mora "lovec" spreminjati smer in hitrost da ulovi smeti. Za to se pa porabi energija, ki je zelo draga, ko jo spraviš iz zemlje do "lovca". Potem pa še moraš smeti ali odvreči v vesolje ali pa spustiti na proti zemlji, da zgorijo.
Večji problem je, da si ne predstavljate najbolje kako veliko ničesar je tam zgoraj. Toliko kubikov ničesar, da bi eno magnetno plovilo lahko prečesalo samo en promilček prostora.
Nekej bi bilo efekta? Ideja ni slaba. Radikalna varjanta: Jedrska bomba (lahko več njih) dovolj visoko, da radiacija ostane gor? Oziroma jo odpihne :)
Ideja res ni samo slaba. Katastrofalna je. Kaj bi pa z jedrsko bombo ciljal?
Večji problem je, da si ne predstavljate najbolje kako veliko ničesar je tam zgoraj. Toliko kubikov ničesar, da bi eno magnetno plovilo lahko prečesalo samo en promilček prostora.
Nekej bi bilo efekta? Ideja ni slaba. Radikalna varjanta: Jedrska bomba (lahko več njih) dovolj visoko, da radiacija ostane gor? Oziroma jo odpihne :)
Ideja res ni samo slaba. Katastrofalna je. Kaj bi pa z jedrsko bombo ciljal?
Dejanski ognenjeni udar in sam udar bi spucal vse te delčke v območju eksplozije. Tisti, ki ne bi zgoreli bi pa na ta način ali poslal v vesolje ali pa nazaj na zemljo (in bi v atmosferi zgoreli). Res pa je, da je verjetno zelo težko določiti "safe Zone", da ne pokuriš še zaželjeno opremo, hm sem pozabil prej --> potem je tukaj še EMP... Hja v Sci-Fi filmih z Bruce Wilsom (oziroma zadnje čase Tomom Cruisem) bi šlo.
Večji problem je, da si ne predstavljate najbolje kako veliko ničesar je tam zgoraj. Toliko kubikov ničesar, da bi eno magnetno plovilo lahko prečesalo samo en promilček prostora.
Nekej bi bilo efekta? Ideja ni slaba. Radikalna varjanta: Jedrska bomba (lahko več njih) dovolj visoko, da radiacija ostane gor? Oziroma jo odpihne :)
Ideja res ni samo slaba. Katastrofalna je. Kaj bi pa z jedrsko bombo ciljal?
Dejansko bi z magnetom lahko spremenil tirnico objekta, da bi kasneje po x krozenju zemlje, padli in zagoreli. Zdaj pa naredi velik in mocen magnet, pa se gor ga spravi...
Večji problem je, da si ne predstavljate najbolje kako veliko ničesar je tam zgoraj. Toliko kubikov ničesar, da bi eno magnetno plovilo lahko prečesalo samo en promilček prostora.
Nekej bi bilo efekta? Ideja ni slaba. Radikalna varjanta: Jedrska bomba (lahko več njih) dovolj visoko, da radiacija ostane gor? Oziroma jo odpihne :)
Ideja res ni samo slaba. Katastrofalna je. Kaj bi pa z jedrsko bombo ciljal?
Dejanski ognenjeni udar in sam udar bi spucal vse te delčke v območju eksplozije. Tisti, ki ne bi zgoreli bi pa na ta način ali poslal v vesolje ali pa nazaj na zemljo (in bi v atmosferi zgoreli). Res pa je, da je verjetno zelo težko določiti "safe Zone", da ne pokuriš še zaželjeno opremo, hm sem pozabil prej --> potem je tukaj še EMP... Hja v Sci-Fi filmih z Bruce Wilsom (oziroma zadnje čase Tomom Cruisem) bi šlo.
Ti se ne zavedaš o kakšnih prostorninah je govora tam zgoraj. Najmočnejša atomska bi le eno smet skurila, če nebi natančno natempirali bližnje srečanje večih smeti.
Pri eksploziji v vesolju je tudi problem, da nimaš udarnega vala, temveč samo sevanje in nekaj ostankov od bombe, kateri bi verjetno še bolj onesnažili prostor. Na zemlji nastane udarni val zaradi velikega segrevanja ozračja okoli eksplozije, tega pa je v vesolju bolj malo. Še v razmislek: Sonce je velik prostor, kjer se stalno dogajajo jedrske eksplozije, pa planeti še vedno krožijo okoli njega.
Pri eksploziji v vesolju je tudi problem, da nimaš udarnega vala, temveč samo sevanje in nekaj ostankov od bombe, kateri bi verjetno še bolj onesnažili prostor. Na zemlji nastane udarni val zaradi velikega segrevanja ozračja okoli eksplozije, tega pa je v vesolju bolj malo. Še v razmislek: Sonce je velik prostor, kjer se stalno dogajajo jedrske eksplozije, pa planeti še vedno krožijo okoli njega.
Hja, torej jedrska bomba odpade. Fizično je torej zelo težko to očistit. Namreč ne magneti, ne mreže, celo jedrska bomba (če bi bil efekt - pa zgleda ne more nastat) ne bo rešila problema.
Torej je vrjetno tole vprašanje za precej miljonov. Mi ne verjamem, da bomo to ugotovili ali pa bo nekdo bajno bogat :)
BTW: v bistvu, na soncu poteka fuzija, torej jedrska explozija, ki je začela davno in bo še dolgo.
"Mislim, da je to precej nemogoče, kajti smeti v orbiti imajo hitrost okoli 30.000 km/h..
Ravno tako tisti, ki jih lovi... "
Problem je, da mora "lovec" spreminjati smer in hitrost da ulovi smeti. Za to se pa porabi energija, ki je zelo draga, ko jo spraviš iz zemlje do "lovca". Potem pa še moraš smeti ali odvreči v vesolje ali pa spustiti na proti zemlji, da zgorijo.
Če vtiriš lovca v isto orbito, si lahko zelo zelo blizu...
Kako pa misliš, da vozijo tovor na ISS?
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Ja, samo za spremembo orbite oz. hitrosti ter poti porabiš dosti energije, pa še odpadku moraš spremeniti smer. To bi verjetno lahko kombinirali s spremembo trajektorije proti naslednjemu odpadku. Pa še to, volumen prostora v katerem loviš odpadke je ogromen.
Ja, samo za spremembo orbite oz. hitrosti ter poti porabiš dosti energije, pa še odpadku moraš spremeniti smer. To bi verjetno lahko kombinirali s spremembo trajektorije proti naslednjemu odpadku. Pa še to, volumen prostora v katerem loviš odpadke je ogromen.
Zakaj bi odpadke lovil. Samo iztiriš jih...
Potem pa atmosfera poskrbi zareciklažo .
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Enim poletom? Nihče ni tega rekel. 10k poletov bi pa bilo potrebnih s trenutno tehnologijo... Petardo lahko montiraš na par večjih objektov, ampak tisti so problematični le v primeru trka dveh smeti, kjer nastane miljonček novih
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
. 