Space - Okrog Zemlje frči na tisoče kosov odsluženih satelitov, raket, razbitin in drugih vesoljskih smeti, ki ostajajo v orbiti. Večino jih po izteku življenjske dobe poizkušajo pospraviti v pokopališko orbito, ki je vsaj 300 km nad geosinhrono orbito delujočih satelitov. Kljub temu je tudi v uporabnem delu ogromno smeti, ki motijo in ogrožajo delujočo vesoljsko opremo.
Prejšnji mesec so tako komaj preprečili čelni trk ostankov kitajske rakete in evropskega opazovalnega satelita Envisat. Nemški radarji so pokazali, da sta se zgrešila za vsega 50 metrov. Envisat tehta osem ton, kitajski del pa 3,8 tone, tako da bi bil trk vsekakor spektakularen in uničujoč prizor. Problem ne bi bilo le uničenje satelita, temveč nepregledna množica razbitin, ki bi ogrožala druge objekte.
Nasini inženirji se silno trudijo, da se ne zaleti še več satelitov. Lani je moralo tako pet satelitov izvesti izredne manevre za izogibanje trkov, umikala pa sta se jim tudi ISS in oskrbovalni raketoplan. Vedno ne gre po načrtih; spomnimo le na lanski trk satelitov Iridium in Cosmos.
V Nasi ocenjujejo, da se bližamo trenutku, ko bo treba resno začeti čistiti orbite. Točen pristop bo odvisen od tehničnih, operacijskih, legalnih in ekonomskih rešitev izzivov. V primeru, da stvari pustimo pri miru, bi lahko v nekaterih nestabilnih orbitah videli do 20 trkov v naslednjih 200 letih. Dodajajo, da so nekatere orbite le korak od kritične koncentracije smeti, ki bi sprožila kaskadni efekt - vsak trk namreč napravi dovolj novih smeti, ki bombardirajo druge satelite. Več o tem.
Stanje je še hujše kakor ga tukaj prikazuje. Označeni so samo veliki kosi, ki niso tak problem, so vsi označeni, jih opazujejo in se jim izogibajo. Problem so nekaj centimetrov veliki delci, katerih ne morejo opaziti, in ki zaradi velike kinetične energije vsak satelit ali vesolsko plovilo preluknjajo kot da bi bil iz masla. Vsaka najmanjša luknjica na vesoljskem plovilu pa pomeni da v nekaj minutah ostaneš brez zraka. Teh manjših delcev pa je vse več, ko se kakšni večji deli zaletavajo med seboj. Mednarodna vesoljska postaja ima ovoje iz kevlarja in še nekaj dodatnih zunanjih zaščit, da je taka kot tank. Vsa opazovalna okna morajo redno zapirati, ko niso v uporabi, z oklepnimi "roletami", da jih mikrometeoriti ne preluknjajo. Še sama NASA pravi, da je čudež, da še nobenega vesoljca, ki zunaj sestavljajo postajo, ni preluknjal noben zablodeli delček.
Na žalost velikost vesolja nima tukaj nobene veze, te smeti ne bodi nikoli nikamor odšle. So ujete v Zemeljsko gravitacijsko polje in bodo okoli zemlje nedotaknjene krožile naslednjih 5 milijard let ali koliko čase je že do takrat, ko nas bo naše Sonce pogoltnilo. Poleg tega v vakuumu vesolja nič ne zarjavi ali propade. Vse smeti ostanejo nedotaknjene za večne čase.
Sile, ki se sprostijo, ko v tvoje vesoljsko vozilo trči tono težek ostanek satelita s hitrostjo okoli 36.000 km/h pa so menda take, da so eksplozije trenutnih jedrskih ali atomskih bomb kot udarec novoletne petarde primerjavi z njimi.
Dejansko bi imel Darth Vader s svojimi ogromnimi zvezdnimi križarkami velikanske težave, če bi se približal Zemlji na manj kot 2000 km Od njegovih nekaj kilometrov velikih vesoljskih ladij bi v nekaj minutah ostal samo prah in še več smeti okoli Zemlje. Na zemlji pa bi nekaj dni veselo opazovali več Sonc
Sile, ki se sprostijo, ko v tvoje vesoljsko vozilo trči tono težek ostanek satelita s hitrostjo okoli 36.000 km/h pa so menda take, da so eksplozije trenutnih jedrskih ali atomskih bomb kot udarec novoletne petarde primerjavi z njimi.
Sorry, v tole pa malo dvomim že v primeru hirošimske bombe (~20 kt TNT), kaj šele v primerjavi s sodobnimi termonuklearnimi bombami (ne vem, okoli 5-10 Mt TNT?).
Čist iz hira: Mar ne bi bilo smiselno na ISS namontirat poar dodatnih sončnih celic in en mali, ampak visokoučinkovit laser z dobrim targeting sistemom?
Ne da bi kaj "razstreljevali" ampak kontrolirano rinili smeti bodisi iz orbite ven ali pa v atmosfero da zgorijo. Za manjše svari se mi zdi OK - za večje bodo pa itak potrebni konkretni posegi.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Mar ne bi bilo smiselno na ISS namontirat poar dodatnih sončnih celic in en mali, ampak visokoučinkovit laser z dobrim targeting sistemom?
Hja, problem je v tem, da takega laserja ni. B747 za razstreljevanje balističnih izstrelkov ima recimo laser, ki zaseda skorajda celotno dolžino trupa.
Nihče ni razmišljal že prej, kaj bo z temi odsluženimi smetmi. Mater, pa same brihtne buče so to kramo gor poslale. Sej na svojih mizah, in doma imajo pa verjetno isto, kot je v naši orbiti. Nasvinjano.
Bomo pač imeli vesoljsko smetarsko službo, spet priložnost za nov posel
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
So ujete v Zemeljsko gravitacijsko polje in bodo okoli zemlje nedotaknjene krožile naslednjih 5 milijard let ali koliko čase je že do takrat, ko nas bo naše Sonce pogoltnilo. Poleg tega v vakuumu vesolja nič ne zarjavi ali propade. Vse smeti ostanejo nedotaknjene za večne čase.
ni res smeti se kljub vsemu približujejo zemlji in v geološko zelo zelo kratkem času padejo v nižjo orbito in iz nje ter zgorijo ali pa treščijo na zemljo
Sile, ki se sprostijo, ko v tvoje vesoljsko vozilo trči tono težek ostanek satelita s hitrostjo okoli 36.000 km/h pa so menda take, da so eksplozije trenutnih jedrskih ali atomskih bomb kot udarec novoletne petarde primerjavi z njimi.
Hehe, smo pa dramatični:) Tvoj primer ima 50GJ energije, ena tona TNT-ja pa naj bi imela okoli 1GJ (?), kar pomeni da je to ekvivalent okoli 50 tonam, kar je pa hudičevo DALEČ od 10 000 000 ton TNT-ja kolikor ima ekvivalent ena poštena nukica oziroma z drugimi besedami bi rabil pri taki hitrosti 200 000 težji objekt:)
Sorry, v tole pa malo dvomim že v primeru hirošimske bombe (~20 kt TNT), kaj šele v primerjavi s sodobnimi termonuklearnimi bombami (ne vem, okoli 5-10 Mt TNT?).
Dejansko en vijak, ki je od nekje odpadu ima neprimerno večjo moč od ene ostrostrelske puške. Močno dvomim da je oklep na ISS odporen na take impakte. Dejansko res imajo srečo da jih ni že preluknjalo.
Močno dvomim da je oklep na ISS odporen na take impakte. Dejansko res imajo srečo da jih ni že preluknjalo.
Jih je že zadelo in je odporen, na majhne do nekaj centimetrov velike delce. Ga sicer prebijejo ampak ne vseh plasti zaščite. Sem gledal dokumentarno oddajo kako je zaščitena postaja. Osnovni modul najprej ovijejo v debelo plast kevlarja, to je material, ki ga uporabljamo za neprebojne jopiče. Samo, da gre pri vesoljski postajo za kakšnih 20-krat debelejšo plast kevlarja, kar verjetno zadostuje glede na to, da delčki letijo kakšnih 10-krat hitreje kot izstrelki iz puške. Naslednja plast je kakšnih 10 centimetrov praznega prostora potem pa pride na vrsto oklep, kot pri tankih, ki je v več plasteh in ima vmes prazen prostor. Delčki vedno prebijejo vse plasti oklepa ampak se jim hitrost toliko zmanjša, da jih potem plast kevlarja uspe ustaviti. Do sedaj še noben delček ni prebil povsem v notranjost. Vsaj tako pravijo pri NASI. Morajo pa z celotno postajo kar precejkrat manevrirati in jo premikati, da se izogibajo večjim delčkom. kolikor sem razumel naj bi bil vsak delec večji od 10 centimetrov usoden za mednarodno vesoljsko postajo. Pred takimi morajo torej bežati.
Izstrelek iz sniper puške ima hitrost okoli 1 km/s pa še to samo prvih nekaj metrov. Vesoljske smeti pa letijo z hitrostjo tudi do 10km/s. Takih hitrosti si na zemlji ne moremo predstavljati, ker so ne mogoče. V ozračju bi zaradi take hitrosti takoj zgorel. Za primerjavo naj omenim, da je največja hitrost Space Shuttla, takrat ko se rakete ločijo od njega, okoli 1,4 km/s.
Niso pa vesoljske smeti najhitrejši izdelek človeka. Najhitrejši izdelek človeških rok je menda Voyager 1, vesoljska sonda, ki smo jo izstrelili leta 1977 in je že zapustila naše osončje. Pri izhodu iz osončja je imela hitrost okoli 17 km/s. To je 61200 km/h in verjetno največja hitrost, ki jo bo človeštvo kdajkoli doseglo. Se pa nikoli ne ve
I want to believe Mogoče sta letela eden proti drugemu. Živel sem v prepričanju, da je 10 km/s nekako najvišja hitrost, ki jo lahko dosežejo smeti med kroženjem okoli Zemlje.
Tega ni. Na 45000 km ni nič. Bi morala biti najprej perigejska hitrost 10 km/s, potem šele, a tega ni. Teoretično je možno za kamne, ali posebno za ta namen dizajnirane rakete, sicer pa ne. Orbutalne smeti nimajo načina zavzeti tako orbito.
Tega ni. Na 45000 km ni nič. Bi morala biti najprej perigejska hitrost 10 km/s, potem šele, a tega ni. Teoretično je možno za kamne, ali posebno za ta namen dizajnirane rakete, sicer pa ne. Orbutalne smeti nimajo načina zavzeti tako orbito.
Pri perigeju seka nizko zemljino orbito + praktično vsi sateliti v molniya orbitah so na polarnih inklinacijah, kar pomeni skoraj garantiran >90 stopinj kot trka z LEO/MEO objekti.
>Največja hitrost trka s smetjo v nizki orbiti je 16 km/s.
Ker je ubežna hitrost 8 km/s?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
>Največja hitrost trka s smetjo v nizki orbiti je 16 km/s.
Ker je ubežna hitrost 8 km/s?
Ubežna hitrost zemlje je 11180 m/s. Sateliti v bolj ali manj cirkularni LEO orbitirajo z 7500 do 8000 m/s, odvisno od višine. Sateliti v bolj eliptičnih orbitah pri perigeju dosegajo tudi primerno višje hitrosti.
Računanje hitrosti trka kot dvakratno hitrost enega satelita je nerealno, ker velika večina satelitov orbitira na približno isti orbitalni ravnini in je kot trka zelo majhen, hitrost pa prav tako, ne glede na hitrost satelita glede na zemljo.
Največja možnost trkov je na presekih orbitalnih ravnin satelitov, ki so zelo blizu (manj kot eno stopinjo narazen). Tam so hitrosti trkov v rangu nekaj deset do nekaj sto m/s.
Lahko antiorbitirata in čelno trčita. Popravljam svojih 16 km/sek na 20 km/sek.
After all, if I can not change when the circumstances demand it, how can I expect others to? - Mandela
Število satelitov v retrogradnih orbitah je zanemarljivo. Razen Izraela (ki iz geopolitičnih razlogov lahko izstreljuje samo proti zahodu) se vse vladne in komercialne vesoljske agencije držijo dogovorjenih orbit zahod -> vzhod. Za primerjavo, v retrogradnih orbitah je približno 0.1% vseh umetnih satelitov, ki so trenutno v vesolju (po številu objektov) oziroma 0.05% (po masi).
