stara hiša in prenova ter klimatizacija, prezračevanje, vlaga...

Izolacija podstrešja

Recimo tle maš izolacijo podstrešja. Potem malo prilagodiš na stanje kakršno imaš. Seveda mora streha prej špilat u nulo. Lahko prej narediš še betonsko ploščo....lahko pa ne. Izolacija pa se bo poznala v vsakem primeru.

tony1 je 25. dec 2020 ob 00:25 izjavil:

Taip4n je 25. dec 2020 ob 00:00 izjavil:

Valvoline je 24. dec 2020 ob 12:48 izjavil:

Danes zidajo sam retardirani.
https://www.montaznekucedomtera.rs/mont...

Srečno pri reklamaciji, ko se ti bo v roku par mesecev les napil in boš imel bulo na fasadi :)
Me pa zanima kakšno bo "drobovje" bajte čez 30-40 let. Cigla je cigla, jbg. Bistveno dražje pa tudi ni. Če maš pravo finančno injekcijo, je pa tudi časovno tam tam.

Še enkrat preberi OPja. Življenjska doba objekta, ki bi bila zanj ustrezna, je 40 let.

Stric ima 32 let staro Marlesovo (torej za tiste čase spodobno, ne neko čunga lunga reč z Balkana) montažno bajto. Do danes ni vanjo vložil niti evra (sem tega, da je ene 3x prebarval (lesena) vrata in okna, ne štejem), pa se ji nič kaj dosti ne pozna.

Je pa res, da bo peč centralne kurjave odslužila svoje, ampak to s tipom gradnje nima veze.

MIslim da je doba, po kateri ne jamčijo več za statiko. Montažne hiše.

poleg tega kok je men znano steklena volna izpareva .....eno je met to na podstrehi drugo pa v vsaki steni v bajta.

Prodat montažno hišo za normalna cena je misija nemogoče, ko je enkat stara 40 let.

Ne pišem prvič tukaj gor tega: prijatelj od kolega s faksa je kupil malo hiško izpred 2. vojne, in jo šel obnavljat in nekaj povečat. Njegov foter ima gradbeno firmo, in mu je dal delavce, ima znanje in takšne reči dela za malo malico. Po enem letu je tip samo še preklinjal svojo naivnost (pa je bil projekt takrat končan, ker ni delal sam in je imel pravzaprav na voljo skoraj neomejena sredstva), ker je bilo z vsem skupaj ogromno jebanja, šlo veliko več denarja kot je bilo planirano, v končni fazi pa je vse skupaj le (obnovljena in prezidana) stara bajta.

Skratka: argumenta, da je bolje obnavljati, ker bo novogradnja hitro postala predraga ne sprejmem, in ni prav, da se OPju tako zavaja. Edina investicija, ki se jo da delati na ključ in vsaj teoretično planirati na fiksno ceno je greenfield (tj. nova bajta), z obnovo starega objekta pa je to nemogo

Kaj ti spet bluziš. Sej smo napisali, da če hočeš iz stare hiše naredit novo, je to drago in nemogoče. Če se pa sprijazniš s tem kar je in iz tega narediš čim več, je pa to cenejše in skoraj glih tako dobro. Enako pač ni. Ampak je pa to kar je za ta denar. Od tvojega prijatlja prijatelj je pa bedak, in njegov foter. Zato pa je tako izpadlo.Če bi sam delal za svoj denar, ne bi tako delal.

Utk: Društvo teoretikov, pojdi zidat s takšnimi kam drugam.

Ja, lahko živiš v sto let stari bajti, zamenjaš okna in kuriš na drva, s sto let starim dimnikom. Ker je tloris majhen bi morda celo preživel samo z eno pečjo.

Če pa hočeš narediti sto let staro bajto v standard (tj. udobje bivanja) 30 (40? ) let stare bajte (porihtaš hidroizolacijo, nov štrom, nova voda z novimi odtoki, narediš tlake, fukneš ven stare omete polne svinčevih barv, narediš betonsko plato, venec, novo ostrešje in strešnike, okna, vrata, radiatorje in peč na olje in 5 cm izolacije na podstrešje - in nikamor drugam), pa boš presegel ceno nove skeletne bajte istega tlorisa. (Govorim o skeletni gradnji, ker so montažne bajte - ker narod ni več tako zaljubljen v cegle kot pred 30imi leti, ko so jih morali dajati na pol zastonj - postale precej dražje kot nekoč.)

Pri tem niti slučajno nisem naštel vsega, kar bi štelo za normalno pri novi bajti, narejeni 2020, s temu primerno kvaliteto bivanja.

Tudi, če boš vse delal sam, boš pod ceno nove bajte narejene v skeletni gradnji precej težko prišel. Morda, če bi imel znanje in izkušnje ko bi bila to tvoja druga bajta v lajfu, za prvič pa precej težko. Tega, da boš v projekt vrgel 5 let življenja, pa tako ali tako nihče ne upošteva.

V življenju je pri projektih, ki požrejo več let tvojega življenja in več let plač pomembno samo eno: izračun, kaj se finančno bolj splača. Takšna bajta ni hobi v stilu 40 let starega oldtajmerja, ki ga skupaj spravljaš 15 let in bo že fertik, ko enkrat bo, to je projekt strehe nad glavo. Tukaj ni prostora za nič drugega kot finančno logiko iz 4. razreda.

tony1 je 25. dec 2020 ob 10:56 izjavil:

Utk: Društvo teoretikov, pojdi zidat s takšnimi kam drugam.

Ja, lahko živiš v sto let stari bajti, zamenjaš okna in kuriš na drva, s sto let starim dimnikom. Ker je tloris majhen bi morda celo preživel samo z eno pečjo.

Če pa hočeš narediti sto let staro bajto v standard (tj. udobje bivanja) 30 (40? ) let stare bajte (porihtaš hidroizolacijo, nov štrom, nova voda z novimi odtoki, narediš tlake, fukneš ven stare omete polne svinčevih barv, narediš betonsko plato, venec, novo ostrešje in strešnike, okna, vrata, radiatorje in peč na olje in 5 cm izolacije na podstrešje - in nikamor drugam), pa boš presegel ceno nove skeletne bajte istega tlorisa. (Govorim o skeletni gradnji, ker so montažne bajte - ker narod ni več tako zaljubljen v cegle kot pred 30imi leti, ko so jih morali dajati na pol zastonj - postale precej dražje kot nekoč.)

Pri tem niti slučajno nisem naštel vsega, kar bi štelo za normalno pri novi bajti, narejeni 2020, s temu primerno kvaliteto bivanja.

Tudi, če boš vse delal sam, boš pod ceno nove bajte narejene v skeletni gradnji precej težko prišel. Morda, če bi imel znanje in izkušnje ko bi bila to tvoja druga bajta v lajfu, za prvič pa precej težko. Tega, da boš v projekt vrgel 5 let življenja, pa tako ali tako nihče ne upošteva.

V življenju je pri projektih, ki požrejo več let tvojega življenja in več let plač pomembno samo eno: izračun, kaj se finančno bolj splača. Takšna bajta ni hobi v stilu 40 let starega oldtajmerja, ki ga skupaj spravljaš 15 let in bo že fertik, ko enkrat bo, to je projekt strehe nad glavo. Tukaj ni prostora za nič drugega kot finančno logiko iz 4. razreda.

A moram petedesetkrat isto napisat. Ste res tako neumni, da ne razumete? Iz stare bajte SE NE SPLAČA DELAT NOVE. Ti z voščenkami napišem kot dojenčku, da boš razumel? Sej pa NEKATERE splača obnovit v nekem omejenem obsegu. NE BO KOT NOVA pasivna bajta. Bo pa sigurno nad povprečjem glede na to kje vse ljudje živijo, vključno s stanovanji v bloku. In tudi BISTVENO CENEJŠE od nove bajte. Katero se splača in katero ne, je pa treba ocenit od primera do primera. Jaz sem to naredil, skupaj s kolegi se lotevamo zdaj 5. ali 6. hiše/stanovanja, odvisno kaj vse bi štel pod to. Kakšno smo malo bolj, kakšno manj, odvisno od kupa stvari. Z nobeno nismo izgube naredili. To je kot hobi, če prileti prilika, izkoristimo. Ne iščemo strašno aktivno.

Tudi, če boš vse delal sam, boš pod ceno nove bajte narejene v skeletni gradnji precej težko prišel.

No in kolk pride skeletna? 100 m2 recimo, s papirji, temelji itd. Do vselitve, brez parcele?

tony1 je 23. dec 2020 ob 22:41 izjavil:

Ker sem sam zrastel gor v bajti letnik 1912, v katero so starci vložili svoja najbolj produktivna leta, pa kljub temu niso obnovili niti polovice do konca, bom napisal nekaj drugega:
to staro bajto takoj podri, vzemi kredit in naredi drugo (ugodna se zdi skeletna gradnja, pa tudi ekspresno bo narejena).

Prišparal boš tako na letih in letih jebanja, času, denarju in nenazadnje, pridobil boš na kvaliteti bivanja.

Srečno.

Še bolje je prodati bajto, kupiti parcelo in tam nekaj postaviti na novo. Kakšen bučman ti za staro bajto plača skoraj toliko, kot za novo.

tony1 je 25. dec 2020 ob 11:53 izjavil:

Samo bajta, toliko, da je zaprta (okna in zunanja vrata in streha) pod 100 jurjev.

Za 20 jurjev hiško 60 m2 obnoviš, da je niti tist, ki jo je zgradil, ne prepozna.

Glede vlage se nikakor ne strinjam, 90% verjetnosti je, da je treba na novo narediti hidroizolacijo. Brez tega v stari bajti lahko preživiš leto dve, npr., če zraven zidaš novo. Če boš v brez tega v 100 let stari bajti preživel nekaj desetletij, bo za crknit.

80 let so živeli v njej in niso crknli, zdaj bo pa naenkrat voda začela lit iz vseh strani. Voda mora iz nekje prit, in če prihaja, je to treba rešit, se strinjam, ampak ni zmeraj to tak bavbav. Niti približno niso vse stare hiše vlažne. Če je podkletena in nadstropje vsaj kak meter od tal, kaj ji bo.

"Za 20 jurjev hiško 60 m2 obnoviš, da je niti tist, ki jo je zgradil, ne prepozna."

Rad verjamem. Si bom zapomnil, da nikoli ne kupim obnovljene bajte.

Da lahko človek preživi v takšni bajti naslednjih 40 let, jo je pa treba spraviti na standard novogradnje iz leta 1980. Za moje (zdi se še kar skromne) pojme to pomeni: porihtaš hidroizolacijo, nov štrom, nova voda z novimi odtoki, narediš tlake, fukneš ven stare omete polne svinčevih barv, narediš betonsko plato, venec, novo ostrešje in strešnike, okna, vrata, radiatorje in peč na olje in 5 cm izolacije na podstrešje - in nikamor drugam.

Koliko bi to stalo? V razponu od: vse gre super in ni veliko jebe do: kup reči gre narobe (recimo, da se bojiš štemati v zid, ker pogruntaš, da ga skupaj drži samo še zunanji omet in ga lahko z roko maješ... to sem recimo doživel na zidu letnik 1933)?

Če bajta vsega tega nima, je za crknit. Če prej ne, od tega, da te en dan še štrom ubije.

"80 let so živeli v njej in niso crknli, zdaj bo pa naenkrat voda začela lit iz vseh strani."

Tipično pa gre ta zgodba takole: v takšni bajti so bili rojeni in v njej živeli vse življenje. Nato so lastniki umrli, in zadnjih 15-20 let je bila bajta itak prazna.

Povprečen človek, navajen kvalitete bivanja iz leta 1980, pa bo v takšni bajti nič drugega kot trpel.

Da lahko človek preživi v takšni bajti naslednjih 40 let, jo je pa treba spraviti na standard novogradnje iz leta 1980. Za moje (zdi se še kar skromne) pojme to pomeni: porihtaš hidroizolacijo, nov štrom, nova voda z novimi odtoki, narediš tlake, fukneš ven stare omete polne svinčevih barv, narediš betonsko plato, venec, novo ostrešje in strešnike, okna, vrata, radiatorje in peč na olje in 5 cm izolacije na podstrešje - in nikamor drugam.

Zakaj bi delal novo ostrešje, če je staro še dobro? Vodo in elektriko da, ometi niso nek strošek, nito strešniki, betonske plate ne delaš, tudi če je to cenejša varianta od lesene, ker s tem lahko tudi podreš vse skupaj. 5 cm izolacije? 20, 30, ne pa 5. Če imaš zanič ostrešje in vse trame, podreš itak.

Ali pa podreš in postaviš mobilno hiško. Tisto večjo.

https://www.bolha.com/pocitniske-prikol...

al pa nova za 20.000 evrov+++
https://www.bolha.com/montazne-hise-bru...

IL_DIAVOLO je 25. dec 2020 ob 12:24 izjavil:

Se naša 50 let stara hisa je vlažna(pa ne živimo v kleti), ne da ne bi bla tista iz začetka prejsnjega stoletja.

Neki minimalni standardi in nacrti so začeli veljati po potresu v Skopju leta 1963.

Si že videl tram, ki bi bil 50 let na vlagi? Exactly, nisi, ker ga že zdavnaj ni več.

da se bojiš štemati v zid, ker pogruntaš, da ga skupaj drži samo še zunanji omet in ga lahko z roko maješ... to sem recimo doživel na zidu letnik 1933)

V take hiše se mojstrov s štemarcami ne spušča. Zato moraš delat sam. Kladivo in dleto...

tony1 je 25. dec 2020 ob 12:53 izjavil:

Utk je 25. dec 2020 ob 12:32 izjavil:

Da lahko človek preživi v takšni bajti naslednjih 40 let, jo je pa treba spraviti na standard novogradnje iz leta 1980. Za moje (zdi se še kar skromne) pojme to pomeni: porihtaš hidroizolacijo, nov štrom, nova voda z novimi odtoki, narediš tlake, fukneš ven stare omete polne svinčevih barv, narediš betonsko plato, venec, novo ostrešje in strešnike, okna, vrata, radiatorje in peč na olje in 5 cm izolacije na podstrešje - in nikamor drugam.

Zakaj bi delal novo ostrešje, če je staro še dobro? Vodo in elektriko da, ometi niso nek strošek, nito strešniki, betonske plate ne delaš, tudi če je to cenejša varianta od lesene, ker s tem lahko tudi podreš vse skupaj. 5 cm izolacije? 20, 30, ne pa 5. Če imaš zanič ostrešje in vse trame, podreš itak.

Teh podatkov še nimamo. Tega, da se pred vsako zimo sprehodiš po podstrešju in popravljaš (ne da menjaš, le popravljaš) tiste lajšte, ki so se skrivile, da ne bo med strešniki not kapljala voda se na bajti, v kateri živiš, ne bi hotel iti. Če je nujno, potem to delaš, sicer pa je vse skupaj za en k... Potem imaš hitro scene iz jugo filmov, ko ob dežju (zaradi lesenega stropa) povsod nastavljaš piskre.

Ostrešje iz tistih časov je hitro problematično: najprej zato, ker so to v tistih časih delali za današnjo logiko preveč drzno, s prevelikimi razponi. Nato zato, ker sta verjetno prva in zadnja špirovca povsem gnila (na začetku in koncu bajte ju je pral dež) in ju je treba zamenjati. Verjetno bi bilo treba celo streho vsaj prelajštati, ker so vse fuč.

Velik problem je tudi, če hočeš narediti venec (sam bi to šel delat vsaj v 3/4 Slovenije, ker potrese vidimo vsakih 10 let), ob tem je hitro najbolje narediti še novo ostrešje. In če si že tam, še novo plato.

OP mora povedati več, predvsem, o tem, koliko denarja lahko vrže vanjo.

Če boš dal nove strešnike, normalno da tudi late. Pri taki hiški je to dobesedno 150 evrov. Tudi kakšen špirovc se lahko zamenja ja, to pa res ni neka stvar.

Sem bil 1 teden v taki "prikolici". Ne, hvala :)

Odvisno je tudi kje hiša stoji, pri nas je na vrhu planote in skoraj celo leto piha. Kadar je sonce ga je v izobilju. Medtem ko nižje v dolini, kjer tud voda teče je vprašanje kako bi se obnesla taka hiša brez izolacije. Imajo tud bistveno manj sonca, pa vrjetno pol leta sploh ne piha, več megle. Grem dostkrat peš dol in gor.
Sam skozi zimo spim pri malo odprtem oknu.

mobilne hiške so premičnine, lahko imaš tud 100m2 veliko. Ker pa tudi za adria prikolice velja da jo lahko postaviš na zazidljivo parcelo, velja to tudi za mobilne hiške.

Glavna prepreka je da za počitniško prikolico ne moreš dobit priklopa elektrike, vode, kanalizacije, optike...

Če imaš pa na parceli staro podrtijo z vsemi priklopi, ki jih v parih popoldnevih potegneš do prikole, je pa seveda čisto druga pesem.

Dejansko imaš za 20k zelo spodobno hiško za eno osebo.

p.s: nova zakonodaja? veš mrbit ker zakon to ureja?

tole za začetek

Večinsko mnenje tukaj prisotnih je, da se bolj splača zgradbe izpred II. svetovne vojne podret in vse na novo pozidat.
Zdaj sam čakam, kdaj bodo naši vrli urbanisti in ablast, začeli rušit stara mestna jedra po Celju, Ljubljani, Ptuju, Mariboru ... ni ga čez dober bivalni standard, pa-to, pa-teke

meščanske hiše so ponavad bistveno bolje zidane od manjših kmetij na podeželju dolenjske.

Tud piramid pa gradov nihče ne podira.

Če pač ni blo dnarja/materjala za nardit dobro ga pač ni bilo. In male kmečke hiše so idealen primer. Večje kmetije/posestva pa, ne samo da se jih da obnovit, tudi se jih in še del kulturne dediščine so. Če bi blo možno bi tudi na panonskem koncu obnavljali originale, ampak ni. Naredijo raje novo po enakih načinih.

Medvojne/povojne gradnje pa niso ne nek arhitekturni ne gradbeni dosežek, čisto vseeno če se jih podre.

Koliko bajt ste pa vi novopostavljalci naredili s svojim kešom?

Mandsarda nad mamo ne šteje...

Kje dobiš zajebanega nadzornika? Se dobi nadzornika samo za obnovo kopalnice v bloku?

Podajam moje iskušnje obnove starejše hiše iz 1938:
- Hiša je delno podkletena (3/4)
- Problemov z vlago v kletnih prostorih ni (Mogoče zaradi centralne peči na kurilno olje v kleti)
- Pritličje (80 m2) je cca 1m nad tlemi (betonska plošča).
- Fasada je samo špric omet brez izolacije

Namen uporabe je kot vikend razen sedaj v koroni smo že od marca v njej (Vmes 2 meseca ljubljane zaradi šole otrok).
Obnovo sem izvajal sam razen menjave oken in izkopov zaradi obnove kanalizacijskih cevi.

1. Zamenjava oken, iz enega okna so nastala balkonska vrata + alu rolete).
2. Zamenjava radiatorskih ventilov za digitalne termostatske. (Prazno hišo ogrevam na 13°C.
3. Hotel sem obnoviti el. Instalacijo ampak na koncu sem vrgel celoten omet dol (zunanje stene sem z notranje strani izoliral s kameno volno 5cm in oblekel v knauf. Seveda sem tudi strope spustil na višino 255 cm (15 cm izolacije).
4. Obnova obstoječe sobe v mansardi (otroška soba). Na obstoječi opaž sem dal gor knauf in na podeskana tla položil laminat.
5. V kopalnici sem samo zamenjal tuš kabino, bide in pipe, ter spustil strop (nisem izoliral zunanjih sten). Obstoječa kopalnica je iz 90 let (plastični odtoki).
6. Obnova WC-ja v celoti (Zaradi puščanja kanalizacijske cevi). Vgradni kotliček + ploščice + nova vrata (prej so bila vrata visoka samo cca 180 cm). + Nov radiator. Zaradi vrat sem zrušil celo steno in le to postavil iz knaufa.
7. Naslednji korak je streha (Želja je narediti tudi frčado na južni strani). Ampak tukaj nastane problem.
Novo ostrešje bo težje in statik mi je predlagal da zrušim kar je pozidano nad tramovi izdelam betonski venec in potem ponovno pozidam. Ter nato nova streha. (Trenutno imam gor Kikindo iz 1985). Oviren strošek omenjenega podviga računam na cca 30.000 eur. Vrednost nepremičnine s parcelo vred pa je 60.000. (kje je še fasada).
Napake ki sem jih naredil:
- Nisem vrgel tlakov ven oziroma jih na novo naredil s talnim gretjem.
- Kupovanje materijala za obnovo kot fizična oseba te lahko pride dražje kot da ti celotno zadevo izvede nek lokalec.
- Kupovanje najcenejših vrat za WC v baubau trgovini
- PVC okna so iz poljske (srednji rang) ampak se ne morejo primerjati s PVC okni kovino plastike Lož katera sem vgadil v stanovanju pred 17 leti.
- Nisem vgradil el. rolet oziroma vsaj pripravil inštalacijo za to.
- Obnova v fazah (ampak drugače ni šlo prostor po prostor). Kar pomeni da razpored prostorov ne dosega današnjih standardov.
- Nisem najprej obnovil streho glede na predlagan poseg
- Vikend obnova (Vedno ti nekaj zmanjka v soboto popoldne ko je lokalna gradbena trgovina že zaprta).

Lp!

profii je 25. dec 2020 ob 19:58 izjavil:

Kje dobiš zajebanega nadzornika? Se dobi nadzornika samo za obnovo kopalnice v bloku?

Dobro vprašanje. (Odg.: pojma nimam.) Jaz slučajno poznam soseda, s katerim sva gor rastla, in je doštudiral gradbeništvo.

Si iz Lj ali okolice?

Barakuda: sto let stare stavbe so bile sposobne zadovoljiti vse potrebe stanovalcev v *takratnih- časih. Ampak danes ne kurimo več treh peči v eni bajti, ne se*jemo v zunanjem WCju, ne umivamo se več v čebru, vode ne nosimo s studenca, ne grejemo je na šporgetu in poleti lahko živimo kot ljudje tudi na podstrešju.

Absolutno je bila takratna gradnja trajnostna, veliko bolj kot današnja. In znali so zidati bajte na lokacijah, kjer jih ni veter odpihnil vsakih 50 let. Bog pomagaj, časi so se spremenili, nekaj na bolje, kaj pa tudi na slabše. Generalno je šla kvaliteta bivanja povprečnega človeka v samo 70ih letih navzgor za ogromen faktor.

Ah, daj, no. Kakšen procent pa je živel v starih meščanskih bajtah v Lj ali Mb? 15 km ven iz Ljubljane smo vodovod dobili leta '62. To je bolj realno bivanje povprečnega Slovenca.

In, mimogrede, tole o krčnih žilah in talnem gretju je navaden BS. Tega ne bom jemal resno. Teta je zgradila bajto s kpl talnim gretjem pred slabimi 40imi leti (bilo drago v božjo mater). Takrat je bilo to visokotemperaturno talno, ker drugačnega ogrevanja mojstri niso poznali in niso znali narediti s takratnimi pečmi in nič avtomatike. Danes, ko se dela nizkotemperaturno talno gretje, pa ta ideja sploh nima osnove. Talno gretje je super stvar.