» »

Izvor jezikov

Izvor jezikov

avom23 ::

Pozdravljeni,

iščem kakšen predlog za dokumentaren film, ali predavanje na temo o izvoru jezika/ov.

Vemo, da se jeziki v grobem delijo na: indoevropske,kitajsko-tibetanske, afroazijske, uralske, Altajske idr.


Malo brskam po spletu, našel sem nekaj predavanj lingvista Chomskega, bi mi pa prišel še kakšen napotek.

Hvala

avom23 ::

Zanimalo bi me recimo zakaj so si jeziki med različnimi jezikovnimi družinami tako različni ? Kako so jeziki nastali?
Kaj je botrovalo temu, da so se jeziki razvili na način kot so se?

Zanimivo je, da se besedi: mama in tata/papa pojavljata v podobnih oblikah v vseh svetovnih jezikih:
Mama and papa @ Wikipedia

Yohan del Sud ::

Mogoče tole.



Tudi drugi prispevki s kanala tega avtorja so jako lepo razloženi za hobi jezikoslovce.
www.strancar.com

Zgodovina sprememb…

avom23 ::

Yohan del Sud je izjavil:

Mogoče tole.



Tudi drugi prispevki s kanala tega avtorja so jako lepo razloženi za hobi jezikoslovce.


Sem mislil bolj na splošno, kaj je skupnega vsem človeškim jezikom. V tem videu se osredotoča na izvor/razvoj IE jezikov.

Recimo v tem smislu, ko je govora o skupnih značilnostih, ki se nanašajo na vse človeške jezike na splošno. Kot je ponazorjeno npr v prvem priloženem videu sta besedi za mamo ter očeta v vseh svetovnih jezikih zelo podobna.

avom23 ::

Univerzalna slovnica (Chomsky)
https://www.jezikinslovstvo.com/ff_arhi...

Prirojena univerzalna slovnica
https://siol.net/siol-plus/kolumne/zaka...
Dejstvo, da se katerikoli otrok lahko nauči kateregakoli jezika, je Noam Chomsky povezal s svojo hipotezo o prirojeni univerzalni slovnici, ki jo vsi novorojenčki prinesejo s sabo na svet in ki omogoča, da se otrok zlahka, brez razumevanja in brez zavestnega učenja pravil nauči maternega jezika. Chomsky meni, da učenje maternega jezika poteka s takšno lahkoto zato, ker se prirojena univerzalna slovnica prek učenja zgolj transformira v slovnico maternega jezika, v katerega se otrok rodi. Torej se otrok slovnice v resnici ne uči od zunaj navznoter, z internalizacijo, ampak jo že ima v sebi kot del dedne opreme.

Nekaj v tem smislu
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_...
https://dk.um.si/Dokument.php?id=14668

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: avom23 ()

avom23 ::

Zanimiv članek z naslovom: Zakaj se v resnici lahko naučimo le enega jezika
https://siol.net/siol-plus/kolumne/zaka...

Avtorica navaja, da je "pretenciozno trditi, da lahko kdorkoli res zna več jezikov. Seveda tuje jezike uporabljamo. Lahko jih uporabljamo bolje ali slabše, a trditi, da jih res znamo, je pretirano. Kajti res znamo le en jezik, in to je materni jezik. Razlogi in dokazi za to so številni."

"Ne glede na to, kako dobro človek zna tuji jezik, se bo slej ko prej znašel v situaciji, v kateri ne bo razumel, kaj mu domači govorec govori. Besedišče v tujem jeziku je namreč vedno omejeno. In čeprav je omejeno tudi v maternem jeziku - noben govorec namreč ne pozna celotnega besedišča svojega maternega jezika -, je v tujem jeziku to še bolj izstopajoče."

"Druga težava nastopi pri napačni jezikovni rabi v določeni situaciji. Le domači govorec (native speaker) zna skoraj v vseh situacijah samodejno uskladiti kontekst in govorjenje. Priučenemu govorcu tujega jezika to praviloma uspeva v tipičnih socialnih situacijah. Ko pa se znajde v netipičnih, praviloma "zamoči"."

"Tretja skupina težav nastopi pri fonetični sliki. Ne glede na to, koliko se trudimo obvladati fonetično sliko tujega jezika, nam to uspe le delno. Če se še tako trudite prav izgovarjati francoski ali nemški r, bo domači govorec nemškega in francoskega jezika takoj slišal, da ga izgovarjate drugače. Le če imate govorno napako, zaradi katere v slovenščini niste zmožni izgovarjati pravega r, vam bo morda uspelo izgovarjati pravi francoski ali nemški r. In enako je s fonemi vsakega tujega jezika. Stvar se še bolj zaplete pri jezikih, ki se "pojejo", na primer pri kitajščini. Tu je drugačna intonacija povezana s spremembo pomena besede. Priučeni govorec tujega jezika pogosto težko sliši razliko v intonaciji, kaj šele, da bi jo v govorjenju uporabil. To seveda vodi v težave in zmedo."

"In še bi lahko naštevali. Zadrege so nujni del pri učenju in komuniciranju v tujem jeziku. Te zadrege so tudi razpoznavni znak, da gre za priučenega govorca."

"Otrok se namreč ne rodi niti z genetsko predispozicijo za določen materni jezik niti z genetskimi določnicami, zaradi katerih bi se nekega jezika ali jezikov lahko naučil, drugih pa ne. Vsak novorojeni otrok se ne glede na biološke značilnosti (spol, rasa itd.) lahko nauči kateregakoli človeškega jezika, in to z lahkoto. Enako, kot se kasneje nihče ne more z isto lahkoto naučiti drugega, tretjega in vsakega naslednjega jezika. Očitno je, da se človekov govor lahko pretvori v govorico le v enem, in to v prvem, maternem jeziku. Vsak naslednji zahteva dodaten napor, zavestno učenje, urjenje itd."

Prirojena univerzalna slovnica "Dejstvo, da se katerikoli otrok lahko nauči kateregakoli jezika, je Noam Chomsky povezal s svojo hipotezo o prirojeni univerzalni slovnici, ki jo vsi novorojenčki prinesejo s sabo na svet in ki omogoča, da se otrok zlahka, brez razumevanja in brez zavestnega učenja pravil nauči maternega jezika. Chomsky meni, da učenje maternega jezika poteka s takšno lahkoto zato, ker se prirojena univerzalna slovnica prek učenja zgolj transformira v slovnico maternega jezika, v katerega se otrok rodi. Torej se otrok slovnice v resnici ne uči od zunaj navznoter, z internalizacijo, ampak jo že ima v sebi kot del dedne opreme. Zunanje okolje in zunanji etnični jezik le določita način, kako se bo univerzalna slovnica transformirala v slovnico konkretnega etničnega jezika.

Univerzalna slovnica pa se lahko v slovnico konkretnega etničnega jezika transformira le enkrat: pri učenju maternega jezika. In ko se ta transformacija zgodi, je ni mogoče ponoviti. Povedano drugače: prirojena univerzalna slovnica se ne more transformirati v slovnico več etničnih jezikov. Mogoče je le ena transformacija."

Težave s fonetiko tujih jezikov

"Težave s slovnico so le del težav pri učenju tujega jezika. Drugi ključni del težav izvira iz učenja značilne fonetične slike konkretnega jezika. Tudi te se je namreč treba naučiti. In ko je enkrat v skladu z maternim jezikom naučena, praviloma postane neelastična, celo omejevalna pri učenju kateregakoli naslednjega jezika, ki ni materni. Človekova sposobnost, da se nauči praktično neomejenega števila različnih fonemov, se z učenjem maternega jezika omeji na le nekaj fonemov, in to tistih, ki so del maternega jezika.

S tem, ko se otrok nauči fonemov maternega jezika, se onesposobi za to, da bi se lahko z enako lahkoto ter enako natančno in pravilno naučil še fonetične slike nematernih jezikov."

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: avom23 ()

Ales ::

Jaz bi bil pazljiv pri teh "člankih" iz "virov", kot je siol.net.

kuall ::

avom23 je izjavil:

zakaj so si jeziki med različnimi jezikovnimi družinami tako različni ?

Človeški možgani so stroj za izumljanje novih besed. In tako nastanejo novi jeziki. Sigurno se spomniš kakega človeka, ki izumlja kar neke svoje besede. Besede je treba izumljati, ker drugače jezik ne bi mogel funkcionirati. Najprej imaš nek nov pojem v možganih in potem moraš izumiti besedeo za ta pojem, da se lahko o tem pojmu pogovarjaš.

avom23 ::

kuall je izjavil:

avom23 je izjavil:

zakaj so si jeziki med različnimi jezikovnimi družinami tako različni ?

Človeški možgani so stroj za izumljanje novih besed. In tako nastanejo novi jeziki. Sigurno se spomniš kakega človeka, ki izumlja kar neke svoje besede. Besede je treba izumljati, ker drugače jezik ne bi mogel funkcionirati. Najprej imaš nek nov pojem v možganih in potem moraš izumiti besedeo za ta pojem, da se lahko o tem pojmu pogovarjaš.


Res, tudi Chomsky to omeni, še posebej pri mlajših generacijah, ki ustvarjajo svoj jezik.

Ales je izjavil:

Jaz bi bil pazljiv pri teh "člankih" iz "virov", kot je siol.net.


To je kolumna, ki jo je napisala avtorica Vesna Vuk Godina

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: avom23 ()

kuall ::

Ta Godina se je zapičila v eno stališče v tem članku in se ga drži kot pijnac plota. Podobno kot uni loleki, ki se odločijo za eno naključno politično stran in jo zagnano zagovarjajo. Ni mi všeč. Res je, da je v materinem jeziku veliko lažje sporočat stvari, ampak ni nas treba na vse kriplje prepričevat v to, kot ona dela. Poleg tega pa se moti, ker seveda odrasel človek po 10 letih življenja v tuji državi bo imel novi materni jezik. Pač traja mau dlje pri starejših kot pri otrocih.

avom23 ::

Kako to misliš, ko izjavljaš, da bo "imel novi materni jezik" ?

avom23 ::

Kopica poliglotov izvrstno govori več jezikov, ker se z učenjem tujih jezikov ukvarjajo dobršen del svojih življenj, ali so entuziasti, že od malega vzljubili učenje tujih jezikov in jim je šlo dobro od rok.

To mislim, da tudi ona ne postavlja pod vprašaj, da obstajajo poligloti, ki obvladajo številne jezike (prvi mi pade na pamet Novak Djoković). Ima pa materni jezik drugačno mesto napram drugim naučenim jezikom.

Mogoče boš pa po svojih izkušnjah, če jih imaš po 10 letih življenja v onstranstvu povedal kaj več.

avom23 ::

Tudi zamejec Boris Pahor govori italijansko, francosko dobro in tekoče.

Mislim, da je iz članka možno razbrati, da ima prvi materni jezik posebno mesto, ko pravi:
"človekov govor lahko pretvori v govorico le v enem, in to v prvem, maternem jeziku. Vsak naslednji zahteva dodaten napor, zavestno učenje, urjenje itd."

"Univerzalna slovnica pa se lahko v slovnico konkretnega etničnega jezika transformira le enkrat: pri učenju maternega jezika. In ko se ta transformacija zgodi, je ni mogoče ponoviti. Povedano drugače: prirojena univerzalna slovnica se ne more transformirati v slovnico več etničnih jezikov. Mogoče je le ena transformacija."

Morda bo kakšen jezikoslovec ali poliglot lahko potrdil, kaj pripomnil ali komentiral.

BBB ::

Če mati in oče govorita med seboj in z otrokom v svojih različnih maternih jezikih, ali bo otrok enako dobro obvladal oba jezika?

Če je človek že od majhnega izpostavljen tujim jezikom in se potrudi oponašati govor (kot oponašalci naših znanih javnih oseb), je IMO govorica lahko precej avtentična. Zato sem tudi vesel, da pri nas nekoč veliko tujih risank ni bilo sinhroniziranih in da filmi še niso.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Slovenščina in tujke (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
5411864 (10346) nokkj
»

Težave pri angleščini (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
5115540 (14805) Phantomeye
»

Ukinimo slovenščino (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10112577 (9973) perlica
»

Imamo prve nelatinične vrhnje domene

Oddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod
3911837 (10352) Poldi112
»

2 tuji jezik obvezen v OŠ (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
856914 (4716) overlord_tm

Več podobnih tem