Obisk uradne spletne strani (www.slo-zeleznice.si/sl) postreže z velikim napisom Nakup vozovnic prek spleta, ki nas odpelje na naslov za spletni nakup (https://eshop.sz.si/). In res, izbrati je možno vstopno in izstopno postajo za enosmerno ali povratno potovanje ter želeni termin. Toda vmesnik je še vedno pomanjkljiv. Pohvalno je, da kot posebno ponuja možnost iskanja samo povezav brez prestopanj, čeprav to v Sloveniji razpolovi ali raje zdesetka število vlakov. V soboto iz Maribora v Ljubljano peljeta dva direktna navadna vlaka: eden ob 3.15 zjutraj in drugi ob 4.22 zjutraj. V obratni smeri jih je nekaj več. A to ni problem aplikacije, temveč Slovenskih železnic. In ne, za navadne vlake ni možno kupiti vozovnice za 1. razred, temveč ga je treba doplačati na vlaku ali postaji. Se pa seveda zastavlja vprašanja, zakaj bi kdorkoli, ki pozna naše vlake, sploh želel dražje plačati 1. razred v navadnem vlaku.
Druga možnost v iskalniku je vključitev hitrih vlakov (IC / EC / EN / MV / ICS). Pričakovali bi, da vklop te možnosti prikaže tudi hitre vlake, v resnici pa prikaže samo hitre vlake. Ni možnosti istočasno prikazati vseh vlakov, temveč moramo ločeno (v dveh iskanjih) primerjati seznam navadnih in seznam hitrih vlakov. Slabo, nepregledno. Povratna vozovnica, kjer bi šli v eno stran z navadnim vlakom, nazaj pa s hitrim, je znanstvena fantastika in izven dometa spletne aplikacije.
Aplikacija je tudi tako neumna, da ne zna kombinirati kakšnih manj pogostih relacij. V ponedeljek se z navadnim vlakom z Jesenic v Velenje ne da. Aplikacija ne najde čisto nobene povezave. Lahko pa si kupimo vozovnice z Jesenic v Celje, tam počakamo uro ali dve, in potem še iz Celja v Velenje.
Za tujce je poskrbljeno še slabše oziroma sploh ni. V spletni aplikaciji zaman iščemo gumb za spremembo jezika. Še več, če odpremo domačo stran Slovenskih železnic v angleščini, ni nikjer ne duha ne sluha o spletnem nakupovanju vozovnic. Lahko iščemo povezave, pogledamo celo cene, a nikjer ni niti omembe spletne prodajalne, pa četudi je ta le v slovenščini. Kar se tiče tujcev, ne obstaja. Ker bi pričakovali, da bodo zlasti tujci radi uporabljali to funkcijo, je ta manko nerazumljiv.
Če predpostavimo, da smo se kot vešči slovenščine in poznavanja povezav nekako uspeli prebiti do naslednjega koraka, lahko vozovnico plačamo s kreditno ali debetno kartico (Visa, Mastercard, Maestro) ali z mobilno aplikacijo Valu (pametna denarnica). Podpora za PayPal bi bila dobrodošla, pa je ni. Prav tako ni direktne bremenitve bančnega računa.
Zanimivo pa je, da je mobilna aplikacija Go by Train bolje narejena. Zna pokazati povezave hitrih in navadnih vlakov v istem seznamu in predvsem je na voljo tudi v angleščini (ko tujci ugotovijo, da morajo klikniti Več / Nastavitve / Privzeti jezik / Angleščina - vse v slovenščini). Ima tudi podatke o posebnih ponudbah in izrednih dogodkih ter zamudah, obstoje tudi v angleščini. Še vedno pa podpira le kartična plačila in Valu in še vedno pravi, da se z Jesenic v Velenje ne da. A to vsaj pove v angleščini. Največja pomanjkljivost mobilne aplikacije pa je, da sicer omogoča iskanje povezav za nakup, ne omogoča pa preprostega prikaza voznega reda. Osnove ...
Res je, da se danes mobilne aplikacije uporabljajo vsaj tako pogosto kot spletne strani, a to ni razlog za popolno zanemarjanje spletne izkušnje. Spletno nakupovanje vozovnic imamo, a je še vedno polizdelek, ki mu manjka še precej funkcij in predvsem - za tujce in turiste je neuporabno.
