Primer sega v leto 2010, ko je Oracle vložil tožbo zoper kršitve avtorskih pravic in patentov v Androidu. Oracle je z nakupom Suna pridobil njegove avtorske pravice in patente, ki so pokrivali Javo. Implementacija Jave v Androidu (navidezni stroj Dalvik) naj bi jih kršil, kar naj bi Google storil vedé. Google je trdil, da idej, funkcionalnosti in API-jev ni moč patentirati, kot je to urejeno tudi v Evropi. V postopku so ločili tri zadeve: patente, avtorske pravice in odškodnino.
Na prvi stopnji, ki je bila zaključena leta 2012, so ugotovili, da API-jev ni moč zaščititi z avtorskimi pravicami in da Google ni kršil patentov. Le manjši del kode naj bi Google neposredno skopiral, za kar pa odškodnine niso odločili. Oracle se je pritožil in prizivno sodišče je na drugi stopnji leta 2014 ugotovilo, da je Oraclova struktura API-jev izvirna, kreativna in z lastno zgradbo, zato jih ščitijo avtorske pravice. Ker so struktura, zaporedje in urejenost API-jev lahko zaščiteni z avtorskimi pravicami, je sodišče primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno sojenje. Google se je pritožil na vrhovno sodišče, ki pa je primer leta 2015 zavrnilo.
Na ponovljenem sojenju, ki je potekalo leta 2016, je sodišče ugotovilo, da je Googlovo implementacijo 37 API-jev ščitila doktrina pravične rabe (fair use). Oracle se je pritožil in leta 2018 je sodišče na drugi stopnji odločilo Oraclu v prid. Ugotovilo je, da Googlova raba ni bila poštena, ker je šlo v glavnem za nespremenjeno ponovno rabo. Od 11.500 vrstic kode jih je bilo za Googlove potrebe nujnih 170, ostalo pa ne. Google je želel z vključitvijo te kode Android napraviti privlačnejši za razvijalce, ki že poznajo Javo. Čeprav je Android brezplačen, uporaba kode v njem ni nekomercialna.
Google se je letos januarja pritožil na vrhovno sodišče. Vprašanje, ki ga želi razrešiti, je, ali API-ji sploh uživajo zaščito v okviru avtorskih pravic in podredno, ali je Googlova raba v okviru poštene rabe. Sodišče je za mnenje vprašalo generalnega pravobranilca ZDA, ki je v imenu Trumpove administracije sodišču priporočil, da primera ne sprejme v obravnavo in potrdi Oraclovo stališče. Več podjetij (Microsoft, Mozilla, Red Hat itd.) so podprla Googlovo mnenje. Sodišče se je zato odločilo, da bo primer obravnavalo.
Končna odločitev bo zelo pomembna za razvoj programske opreme, saj bo postavila precedens na področju zaščite API-jev. Da avtorske pravice namreč pokrivajo konkretno kodo, medtem ko so same metode in procesi splošni. API-ji, ki omogočajo uporabo standardnih metod in sodelovanje med programi, so nekje vmes. Sodišče bo sedaj ugotavljalo, kam sodijo.
