kaj novega je prinesla tehnoligija p4

v čem se ta tehnologija razlikuje od p3,p2.. ind v čem je bolša od amdja, v čem je slabša..kaj se je s tem spremenilo??

Predvsem ima NetBurst. Po imenu lahko sklepaš, da ti internet deluje hitreje lol
Anyway, prva zelo opazna tehnološka pridobitev ob izidu P4 je bilo več cevovodov in pa daljši cevovodi. Preprosto povedano, P4 je bil pri enako MHz počasnejši od P3
Gledano iz današnjega vidika; P4 ima hitrejši FSB (133*4=533MHz, oziroma P4c ima 200*4=800MHz, ki lepo izkoristi teoretičnih 6400MB/s memory bandwitha v dual DDR --- okoli 5000MB/s pri nenavitem FSBju/RAMu), ima heatspreader (zaščita jedra, boljše odvajanje toplote), ima HT (Hyper-treathing -> virtualen dvoprocesorski sistem, kar pomeni veči izkoristek CPU power), ter SSE2... Seveda paketek vključuje veliko MHz in pa lepo ceno$$$.
To so res glavne stvari, zaradi katerih je P4 boljši (sploh v kombinaciji Centerwood v dual DDR) kar se tiče hitrosti, kar se tiče razmerja hitrost/cena --- pa razmisli
Kar se pa tiče AMDjevih K8 --- Opteronov in pa Athlonov 64 ter Athlonov 64 FX (glej današnje novice!!!), pa bodo imeli vse in še več od tega kar ponuja Intel

Jaz pa Sploh pa novi steppingi, ki bodo (so) porihtali še zadnjo stvar - navijanje
Khm.
SOI (2400MHz A64 doseže 39C v full load), integriran DDR (v primeru Opterona in Athlona64 FX seveda dual channel) kontroler (doseže 5400MB/s v dual DDR), 128KB L1, 1MB L2 cacha, HTT (Hyper Transport Tunnels) -- 9.6GB/s, malo daljši cevovodi in pa 2 več (skupaj 12, P4 jih ima 20) malo poslabšajo performanse, samo še vseeno 2GHz Athlon 64 FX (torej skoraj Opteron 14x, samo namesto PC2700 ECC RAMa gre na A64FX PC3200 RAM -- čeprav se še govori, da bo to prišlo šele z 939 pinsko verzijo, ker ima Opteron 1*128 bitni memory interface, tako da bo potrebno spremeniti v 2*64 bitni, samo počakajmo do 23. septembra, zaenkrat so tudi za Athlon64 FX specifikacije PC3200 NON-ECC), deluje dosti hitreje kot 2GHz AXP - Barton... seveda tako naprej, na koncu pride seveda še x86-64 (AMD64), ki pa bo prišla do izraza v AMD64 verzijah Linuxa (že zunaj), oz. v AMD64 verziji WinXP (nekoč letos). Ko procesor uporablja AMD64 deluje še 1x več namenskih registrov in zato hitrejše delovanje, samo je pa potrebno uporabiti AMD64 OS in AMD64 driverje za majhno izboljšavo v hitrosti, za veliko pa seveda AMD64 programe
Overall -- poleg zmede kar se tiče kompatibilnosti različnih verzij med seboj je malo zmede (940 pinski Opteron, 940 pinski Athlon 64FX, 939 pinski Athlon 64 FX, 754 pinski Athlon 64), drugače pa kicks ass
[edit], deluje dosti hitreje kot 2GHz AXP - Barton[edit]

No, potem je pa lepo slisat, da ima novi AMD tudi Hyper Threading. Lepo.

>> HTT (Hyper Transport Tunnels)
Problemi z branjem?

To vsekakor tudi cakamo pri intelu, da jo implementira v svoje procesorje.

V Prescotta -- 103W na idle

->V Prescotta -- 103W na idle

Ne v Prescottu SOI zal se ne bo. Toda tudi podatek 103W na idle je milo receno, nepravilen. To je TEORETICNA najvecja poraba procesorja! Ki je seveda nikoli v praksi ne dosezemo. Je pa to podatek za 3.4GHz, prescott, ki ima 1MB cachea L2 in 16KB L1 cachea, + izboljsan HT, + optimizacije, + PNI.

Toda, kot se spekulira, prav veliko Precottov ne bo videlo .13 mikronske tehnologije, temvec kar direkt .09, tako, da ne bo panike. No hvalabogu ima AMD SOI. Tako, da je to njihov most med .13 in .09 mikronsko tehnologijo.

pred casom sem zasledil (zdele se mi ne ljubi brat Intelovih specifikacij), da Intel daje podatek o povprečni porabi procesorja - toerj 103W je povprecna poraba.
Tudi se n-krat je bilo povedano, da je ta poraba mišljena za prvo revizijo 90nm tehnološkega procesa in ne za 130nm.

Mene bolj zanima kakšno bo razmerje, ko se razplamti boj med novimi AMDji in Intelovimi Prescotti.

Takrat bo (predvsem) cena določala nakup, ne pa poraba.

PS: kako, da vam zdaj ne paše poraba/gretje Prescottov, ko pa se vaši Bartoni potijo pri 60°C?

Lp

Kaj je prinesel novega...

Socker 423

Nova matična plošča formata ATX 12 V je zahtevala novo ohišje in novo napajanje in plošča je zahtevala nov RAM RDRAM.


Sistemsko vodilo


64-bitno na 400MGh: to je Quad Pumped (štirje podatki na takt) prepustnost 3.2GB/s PIII 0.8GB/s

Hiper Pipeline Technology


Tehnologijo cevovoda koristijo vsi moderni procesorji kako bi pohitrili obdelavo podatkov. Procesor prične izvršavati novo instrukcijo ne da bi končal prejšnjo. Cevovod je razdeljen na več segmentov in instrukcije se vršijo v nizu, en segment obdela podatke in preda jih sledečem in prejme rezultat prejšnjega . P4 ima cevovod s 20 segmenti (PIII 10) Ukaz se izvrši v več manjših korakih in to omogoča višje frekvence delovanja. Problem se pojavi pri napačnem predvidevanju delitve (Branch Prediction) ker je potrebno potem očistiti cel cevovod.


Advance Dynamic Execute


Kako bi zmanjšal možnosti napak v P4 je vgrajen naprednejši algoritem za predvidevanje dodeljevanja in s tem večji Branch Target Buffer ( P4 4096, PIII 512 informacij ) tako se je točnost predvidevanja povečala od PIII na 95%.


Trace Cashe


P4 je imel za polovico manjši L1 to je samo 8KB za shranjevanje podatkov. ukazi se shranjujejo v novem osmerokratnem Trace Cahe-ju , v katerega gre 12.000 x86 mikro ukazu , za prevajalcem x86 ukazov. Ukazi shranjeni v L1 cashe-ju so delno prevedene v x86 kodo in s tem prihrani na času. Njegov L2 cashe ima 256 KB je v jedru procesorja tako deluje s polno frekvenco samega procesorja in povezan je s 256-bitnim vodilom , ki ima prepustnost 44.8 GB navzgor. Kar je 3x več kot PIII.

Rapider Exution Engine

Izboljšana ALU (Arithmetic Logic Unit) za računaje s celimi števili. Katera deluje na dvojni hitrosti procesorja.


SSE2 in FPU

SSE ima 144 novih instrukcij hitrejše delovanje za to prilagojenih programov, kar se je izkazalo za zelo učinkovito izvajanje programov in tako razbremenil FPU enoto za računaje z pomično vejico, ki je postala relativno zelo slaba (brez cevovoda) z samo eno za FADD ali FMUL ukaze in eno za FSTORE ali FDL enote. V enem ciklu lahko opravi samo seštevanje ali odštevanje. Kar bistveni problem P4.



Hyper-Trreading

ki je bil mišljen že od samega začetka razvoja P4. Razvoj HT je Intel pričel leta 1996. To je Instrukcijski TLB (Transition Look-a-side Buffer), Streaming Buffer, dve Next Instruction Pointer enote. HP izvaja simetrično multiprocesiranje. En procesor naredi dva logična procesorja.