Rubež, čeprav sm v najemu

Npr. v primeru večstanovanjske hiše - se v tem primeru tu zagovarja rubež vsem najemnikom v tisti stavbi?

Praviloma bi moralo biti vezano na etažno lastnino, veš pa da vse stavbe niso etažirane, lahko da sodišče naredi napako....teorija je eno, praksa pa drugo.

Hehe, solatko bi vlagal motenjko, vmes bi pa na dražbi prodajali njegove stvari. Pustimo zdaj, da bi lahko zadevo elegantno rešil z ugovorom tretjega. Ampak zakaj ne bi uporabil napačne poti, če jo lahko. The solatko way.

Machete - Nisem pravnik in tudi nebi hotel biti tako ozkogled, si pa znam kakšno stvar tudi poiskat in prebrat. Vem to, da v prostor, kjer živim, lahko vstopi samo tisti, ki mu jaz to dovolim, vse ostalo pa je motenje posesti, tudi vdor policije ali rubežnika, če jaz nisem predmet obravnave.
Če pa vi kar dopuščate, da vam po bivalnih prostorih postopajo in pobirajo stvari neznanci, je pa to vaš problem, ne dajajte pa slabih predlogov ljudem, ki se znajdeljo v taki nepravni situaciji, kjer je najrej potrebno ukrepati logično, sodišče pa bo ugotovilo, ali je šlo za to, ali ne.

Vedno pri poizkusu vstopa v moj zasebni prostor, bi uporabil pravno možnost - prijava motenja posesti ali vlom. Kašno prijavo tretje osebe ob hitrosti našega sodstva ali nepopolne dokumentacije o lastništvu, si praktično lahko ob svoje premoženje, v primeru motenja posesti pa od sodišča zahtevaš najprej povrnitev v prvotno stanje, torej, da rubžnik po zapisniku vrne čisto vse zasežene- ukradene stvari, pozneje pa uložim še za odškodnino, za eventualno škodo zaradi teh dejanj.

perci - Ravno zaradi možnih napak, mora rubežnik v pravno nejasni situaciji, samo izvedbo preložit, do pridobitve ažurnih podatkov, ne pa rubit in pozneje vračat ukradeno, če imaš račun, oziroma dokaz o lastništvu!
Solatko nebi nič vlagal, ker do takega primera pri njem nebi moglo prit, bi se pa lahko zgodilo, da bi rubežnik naknadno podal kakšno prijavo, ker bi se učil leteti brez kril.
Si ti tolk butast, da ne zastopiš, da v primeru, ko nimaš dokazov o lastništvu, ugovor uspe ali ne.
Razloži mi, kaj bi naredil ob zaplembi slike, vredne nekaj mio€, ki bi šla na dražbo, bila pod ceno prodana, ostanek pa bi dobil prejšnji dolžnik, ti pa nimaš nobenega dokazila, da je slika tvoja, oče, ki je bil dejansko lastnik pa jo je imel v trezorju in si jo šele ti po njegovi smrti dal na zid.
Potem bi se pa še bivši dolžnik odločil, da je ta slika itak bila njegova, ha, ha. Nimaš nobenih prič, ker si sliko obesil prvič ob vselitvi v stanovanje.

Miki N - Itak, da jo ja.

reeves - V takem primeru ti bodo rubili nepremičnino in to prodali na dražbi skupaj s podnajemniki, če boš o postopku molčal. Sicer pa sodišče izdani sklep, po navadi nalima tudi na oglasno desko nepremičnine, katero ima namen prodajat (slučajno vem, da se prodajajo tudi zasedene nepremičnine in se status najemnikov tako ali drugače rešuje pozneje, v dogovoru s kupcem, saj gre na dražbo zasedena nepremičnina in vsak interesent ve za to). Ravno v tem je point, da v zasedeni nepremičnini ne morejo rubit, ker vstopijo v polje motenja posesti nevpletenih najemnikov, oziroma uporabnikov le-te.

Sem najemnik stanovanja, ki je v lasti podjetja in imam najemno pogodbo. Kaj se zgodi, če podjetje propade?

Abyssus; stanovanje gre v stečajno maso, potem pa se proda.

Invictus je 14. avg 2019 ob 13:58 izjavil:

reeves je 14. avg 2019 ob 12:21 izjavil:

SeMiNeSanja je 14. avg 2019 ob 11:05 izjavil:

Nekako resno dvomim, da je s tem mišljeno, da naj se rubi na tem naslovu z glavo skozi zid, tudi če npr. dolžnik sploh ni več lastnik nepremičnine.

Tega pa nisem nikjer rekel. Rubi se samo na nepremičninah, ki so last dolžnika.

Tudi to se dogaja zaradi počasnosti sodišč. Sicer najbrž manj kot v preteklosti, ampak se je...

No, niso niti redki primeri, ko se podjetje preimenuje, rubežnik pa pride z papirji za rubljenje 'starega' podjetja. Rubežnik lahko samo spoka.

Tudi tožbe... je VOKA tožila poslovno stavbo, vsakega lastnika prostorov navedla v tožbi... niso opravili domače naloge in spregledali neke minimalne spremembe v imenu tožene stranke... propala zadeva....

Ena gora je fint in for.... ampak enim je očitno še zmeri default tisti modus, ki so ga učili v stari JLA "izvrši, pa se žali". Škoda edino, če se taki potem imenujejo "advokat", ker ti naredijo več škode kot koristi. Za nameček pa ti na koncu še izstavijo račun za lastno nesposobnost (in po možnosti pričakujejo še hvaležnost in kovanje v oblake).

Solatko et al,
rubežniki (dejansko: sodni izvršitelji) izvršijo sklep sodišča. Če poteka zadeva po zakonu, potem nič več in nič manj kot to.
In preden trosite ne samo napačne, pač pa nevarne ideje in prepričanja za "tretje", se o tem osnovno informirajte. Preden ponovno načnete temo "motenja posesti najemnika", si večkrat na glas ponovite: sodni izvršitelj izvrši sklep sodišča. Vse te "dileme" katere torej izpostavljate je v postopku izdaje sklepa o izvršbi sodišče namreč že upoštevalo.

V praksi je tako, da če se najemnik ob prihodu sodnega izvršitelja na civiliziran lahko izkaže:
- z veljavno osebno izkaznico (da bo izvršitelju jasno, da nima opravka z dolžnikom, pač pa tretjo osebo)
- s podpisano najemno ali podnajemno pogodbo in
- primopredajnim zapisnikom, iz katerega je razvidno katera oprema v stanovanju je dejansko last dolžnika (katera pa najemnika)
ter z izvršiteljem komunicira kot odrasla in opravilno sposobna oseba, potem sem več kot 90% prepričan, da bo izvršitelj opravil rubež samo nad premičninami, ki so dejansko v lasti dolžnika ali bo rubež odložil (tudi njemu ni v interesu pobirati stvari kar vsevprek). Ostalih 10% se res lahko izkaže, da je izvršitelj kreten in bo kršil zakon in na lastno pest odpeljal tudi lastnino najemnika. V tem primeru mora potem najemnik podati "ugovor tretjega" na sodišče in zadevo razreši potem sodišče (še vedno ni nič zgubljenega za najemnika, res pa da zadeva dlje traja).

Lahko pa seveda proti izvršitelju postopate tudi "solatko way" in na način "mene ne boste je*al" ter že med podboji vrat pripravite krajše predavanje o posestnih pravicah za izvršitelja. V tem primeru bo skoraj sigurno potem potekala daljša varianta procesa :-)

P.S. če najemnik nima podpisane najemne pogodbe in primopredajnega zapisnika - potem imamo pa še eno, povsem drugo težavo ne ?

pirat je 14. avg 2019 ob 15:31 izjavil:

Lahko pa seveda proti izvršitelju postopate tudi "solatko way" in na način "mene ne boste je*al" ter že med podboji vrat pripravite krajše predavanje o posestnih pravicah za izvršitelja. V tem primeru bo skoraj sigurno potem potekala daljša varianta procesa :-)

Ja pa ja. Nabil bo listino o neuspelem rubežu na vrata in adijo. Na upniku je, ali se bo podal v mnogo višje stroške daljše variante procesa. V praksi je tako, da se v večini primerih ne bo, v trenutku, ko bo dojel, da je dolg praktično neizterljiv.

Ne bo držalo prijatelj. Dela kolegica v pisarni od precej znanega ljubljanskega rubežnika in sem dokaj na tekočem. Takih primerov je manj kot 10%.

Ales - Prvi podatek, ki ga naj bi rubežnik preveril je, če dolžnik dejansko stanuje na tem naslovu, saj sicer lahko rubi, po tvoje, na naslovu, kjer so že nekaj let drugi in po tvoje lahko rubi te, saj rubi naslov in ne dolžnika, daj nehaj ga srat.
Za spremembo posesti je na sodišču poseben postopek - višje sem nalimal link pravne pisarne, ki govori tudi o tem, ne more rubežnik kar prit in nosit stvari ven.
Včasih gre lahko za precej vredne stvari, postopek vračanja je pa doooooooooolg, če sploh dobiš nazaj, če nimaš dokaza o lastništvu.

pirat - Sodišče ni papež, da bi bile njegove odločitve neovrgljive in brez napake. To je sodna napaka, če na naslovu, ne prebiva dolžnik - basta. Tu se odločba sodišča neha in se prične pravica varstva posesti trenutnega posestinika, konec debate. Vse ostalo je nakladanje.
Imam znanca, ki je že pet let prijavljen na naslovu, na katerem je danes semafor. Bo rubežnik odnesel to? Nima stalnega bivališča, ker je povsod dolžen se seli iz kraja v kraj, saj tudi najemnin in stroškov ne plačuje redno.
Ravno o tem govorim, na more bit izvršbe pri tretji osebi, če dolžnik tam sploh ne biva. Postopek se ne sme začet ampak mora rubežnik dobit relevantne podatke. Zastopim, da prihaja do napak pri dolžnikih, ki stanujejo skupa s starši, družino ali tudi podnajemnikom, vendar do napak, kjer živi samo podnajemnik pa nebi smelo bit takih primerov.
Ne boš trdil, da so pravice upnika nad posestnimi pravicami tretjih oseb.
Potem pa imamo to težavo, da mora sodišče naredit poizvedbo, kje lastnik pravzaprav sploh živi, ko in če ga najdejo ima on potem posledice, ker je v prekršku prijave bivališča, kar pa zopet najemnika ne zanima.

ziga1990 - niti slučajno ne bodo prišli not, če bo v stanovanju odvetnik, ki jih bo opozoril, kaj jih čaka, če bodo celo na silo rubili tretji osebi, ki z dolžnikom, razen podnajemnega razmerja nima nič. Kolikor je meni znano, je rubežnik lahko vsak s IV. stopnjo izobrazbe, če opravi strokovni izpit in ga obnavlja vsake štiri leta
del zakonske določbe

"ZVRŠITELJI

IZPITI ZA IZVRŠITELJE

I
Služba izvršitelja je javna služba, katere delovno področje in pooblastila ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS št. 3/07-UPB4, 93/07, 37/08-ZST-1, 45/08-ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 14/12, 17/13 Odl.US: U-I-79/12-15, 45/14 Odl.US, 53/14 in 58/14 Odl. US).
Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost. Izvršitelji so samozaposleni, v razmerju do svojih delavcev so zasebni delodajalci. Pravice in dolžnosti izvršitelja ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju. Izvršitelj ima sedež v kraju, določenim v skladu z drugim odstavkom 283. člena tega zakona.

II.
Za izvršitelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije;
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
3. da ima zaključeno 4-letno srednješolsko izobrazbo;
4. da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj;
5. da je opravil izpit za izvršitelja po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje;
6. da aktivno obvlada slovenski jezik;
7. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja kot javnega pooblastila;
8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja;
9. da ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz 285. člena ZIZ-a
"
Zato mi prosim nehajte bluzit o strašnih pravnih znanjih izvršiteljev.

Ales - Če so napačni podatki na sodni odločbi (dolžnik že dolgo ne živi na naslovu), rubežnik ne more in ne sme odnesti nič, če mu najemnik ne dovoli vstopa, tudi not ne sme, saj ima v rokah odločbo, da se rubi dolžniku z imenom in priimkom, ki pa dejansko ne prebiva tam. V tistem momentu, se rubežnik lahko dela mačota in hoče izvest rubež na silo, tudi s pomočjo policije, lahko pa vzame podatke najemnika, morda celo poizve, kam mu nakazuje najemnino ali hodi sam po njo in kdaj, ter zapusti prizorišče, pač malo slabe volje, ker posla ni opravil.

Potem se obrne na sodišče in pove, da je na temu naslovu najemnik in da so vse ali večina premičnih stvari last najemnika. Potem sodišče izvede vse potrebno, predvsem pa to, da dobi začasni naslov dolžnika.
Lahko se je postopek rubeža začel že pred prihodom najemnika, vendar to ne spremeni dejstva, da so podatki o domačem naslovu dolžnika napačni, če tam ne biva. Zakaj dolžnik ni obvestil najemnika ne vemo, vemo pa, da je rubežnik odnesel njegov računalnik za katerega mu je verjetno pokazal tudi papirje (na računu po navadi ni imena in priimka kupca), za TV pa jih sploh nima, torej gre TV komot na dražbo.

Gre za več kot klasično motenje posesti in neupravičeno odtujitev osebnih predmetov. OP je pač ovca in je to v strahu pred uradno osebo dovolil, pri meni bi si srednješolček zlomil zobe, pa lahko pride s specialno enoto milice, nebi prestopili praga, oziroma bi morali najprej počakati na prihod odvetnika, potem pa bi se menili z njim.

Kateri izvršitelj ti je prišel na vrata, če ni skrivnost?

Primer iz sodne prakse. Zanimiv del:

12. Izvršitelj je dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na ovire dejanske in pravne narave, ki jih navajajo stranke oziroma udeleženci postopka, razen če sodišče odredi drugače (49. člen ZIZ). Tako 76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik) določa, da izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na določeni stvari. Ti lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma pri drugem pristojnem organu. S strani tretjega zatrjevana lastninska pravica torej ni ovira za opravo rubeža, zato tudi ni mogoče govoriti o nepravilnem ravnanju izvršitelja. Pravilno sicer tretji ugotavlja, da se smejo zarubiti samo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik ali upnik ter da se smejo dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti tretji, zarubiti samo s privolitvijo le-tega (83. člen ZIZ), vendar je mogoče izvršitelju nepravilnosti pri opravljanju izvršbe očitati le, če bi za takšno posest izvršitelj vedel oziroma bi moral vedeti. V takšnem primeru bi dejstvo, da ima premičnine v posesti tretji, izvršitelj moral upoštevati. V konkretnem primeru pa je izvršitelj ravnal v skladu z zakonom in Pravilnikom ter je v okviru priprav na rubež preveril sedež dolžnika, na katerem je bil tudi z odredbo sodišča pooblaščen, da v primeru nasprotovanja dolžnika lahko nasilno vstopi v prostore in je zato tudi rubež na naslovu A 100, L., ki je uradni sedež dolžnika, pravilno opravil. Le v primeru, če bi bil izvršitelj v dvomu o tem, kdo ima stvar v dejanski posesti, bi moral opraviti ustrezne poizvedbe.

Pa še en primer za razvedrilo:

Če bo do rubeža prišlo, pa bi v tem primeru lahko sama obnovila stanovanje, ker je bilo že delno izpraznjeno in s tem bi ji bilo olajšano delo.

Sicer pa tretja v pritožbi zoper izpodbijani sklep vsebinsko niti ne nasprotuje rubežu na omenjenem naslovu, saj sama izrecno navaja, da bi v takšnem primeru lahko sama obnovila stanovanje, ki ga oddaja v najem.

reeves - Menda se mora pozanimat, da ne rubi čisto x osebi, ki je slučajno sklenila nepremičninski posel z dolžnikom. Kaj vse bi vi pustili, da vam naredi državni organ. Rubežnik ima pravico pobirat lastnino dolžnika, ne pa kar vse, kar se nahaja na domnevnem naslovu.
Če jaz nisem dolžnik, nima kaj delat na prostoru, kjer bivam, če slučajno noče, da se mu kaj zgodi, saj menim, da me je osebno napadel, v momentu, ko se me dotakne, se bom branil, kljub temu, da so to v glavnem prehitro upokojeni policaji, bi možakar potegnil kratko.

reeves - Seveda pa mora prebrat tudi ali rubi lastniku ali kar nekomu, ki se nahaja v dolžnikovih prostorih, se ti ne zdi?

Torej bistvo je jasno, izvršitelj nebi smel rubit lastnine tretje osebe, če ta tega izrecno ne dovoli, celo nič ne sme rubit, oziroma samo lastnino dolžnika, če se najemnik s tem strinja.

reeves je 14. avg 2019 ob 23:56 izjavil:

solatko je 14. avg 2019 ob 23:38 izjavil:

Torej bistvo je jasno, izvršitelj nebi smel rubit lastnine tretje osebe, če ta tega izrecno ne dovoli, celo nič ne sme rubit, oziroma samo lastnino dolžnika, če se najemnik s tem strinja.

Lastnine za katero se ve, da je last tretje osebe ne sme rubiti tudi, če tretja oseba to izrecno dovoli. Zakaj bi jo? Lastnino dolžnika pa lahko. Pa nima veze ali se najemnik strinja s tem ali ne. Saj ni njegova.

Zdaj pa že postajaš dolgočasen počasi.

Dolgočasen si ti, ki ponovno ignoriraš 83. člen zakona

Nisi dobro prebral, drugi odstavek 83. člena ZIZ se nanaša dolžnikove stvari, ki jih ima tretji v posesti.

Prav tako iz sodne prakse:

Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.

Po določilu prvega odstavka 49. člena ZIZ in tretjega odstavka 39. člena Pravilnika je izvršitelj dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Glede na zgoraj navedeno sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.

83. člena ZIZ, po kateri sme izvršitelj zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik ter na določbo 76. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, po kateri izvršitelj opravi rubež stvari, ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari.

In iz Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja:

Če je predmet izvršbe premičnina, mora izvršitelj pri opravi rubeža vedno:

- ...
- preveriti, ali se stvari nahajajo v posesti dolžnika ali upnika ali v posesti koga tretjega;
- ...

Ugotovitve iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj zapisati kot uvodne v zapisnik o opravi rubeža.

in

Izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari. Rubež takih stvari se opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika.

darkolord je 15. avg 2019 ob 01:47 izjavil:

Edit: Vse skupaj je sicer res malo konfuzno - po eni strani mora izvršitelj izvršiti odredbo "ne glede na vse", po drugi stran pa se lahko izvršba opravi samo na dolžnikovih stvareh in stvareh v njegovi posesti, kar pa se lahko v takšnem primeru kot je v tej temi ugotovi šele na licu mesta. Ampak, če malo pomisliš pomisliš, vidiš da je to bolj robni primer, in da je v večini primerov to bolj jasno (npr. rubež avtomobila).

Tudi avto, če ga daje v najem tretji osebi, ne more kar tako zaseči.
Recimo, da je tretja oseba odvisna od tega najetega avta, da pride v službo, ali celo do zdravnika.

Po moje se izvršitelj naredi neumnega, da 83. člen ne obstaja, pa ako prođe onda prođe. Ljudje se pa ustrašijo 'uradne osebe' in ne postavljajo pod vprašaj, kar jim ta reče. Pač pričakuješ, da je 'poštenjak', ne pa da te bo probal nategniti tako, da ti zamolči, da imaš tudi ti kot tretja oseba neke pravice, če si v posesti dolžnikovih stvari.

Ravno tako imam tudi občutek, da na splošno ustreza mišljenje, da rubežniku nič ne moreš, zato da se nebi zlorabljalo luknje v zakonu za zavlačevanje ali celo spodkopavanje izvršb.

Na splošno pretežno vidiš kvazi 'pravno podkovane' osebke pridigati 'idealne postopke'. Očitno je z 'luknjami v zakonih' podobno, kot z čarovniki in njihovimi triki: ne izdaja se jih 'neposvečenim'.
Če nebi bilo tako, bi tudi kdaj slišal kakšen zares uporaben nasvet (razen tistih čisto splošnih birokratskih for v upravnih postopkih).

darkolord je 15. avg 2019 ob 02:30 izjavil:

Tudi avto, če ga daje v najem tretji osebi, ne more kar tako zaseči.

Ampak pri avtu je to bolj jasno - če se avto nahaja pri dolžniku doma, ga bo kljub temu zarubil. Če se pa avto nahaja pri neki neznani tretji osebi, pa ga k njej itak ne bo.

Že res... toda to po drugi strani na stežaj odpira vrata izogibanju rubežu.

Dovolj je že, da se dolžnik dogovori s sosedom, da avto parkira pri njemu v garaži, sosedovega pa pri sebi na dvorišču. Če izvršitelj ne bo igral detektiva, zlepa ne bo ugotovil, kje dolžnik skriva avto.

Po moje je teh fint in for kolikor jih hočeš, zato se eni prav nič ne bojijo rubeža, gredo v osebni stečaj, vozijo pa se z Teslo, ipd.

Nam pa samozvani 'pravniki' tukaj tvezijo, da se kao 'nič ne da', če pride izvršitelj, da odpri vrata na stežaj, pa da naj odnese kar ni pribito, pa četudi si le najemnik.... Pa nič hudega, če tudi kaj tvojega odnese, saj boš že vložil ugovor na sodišče.... Resno? Naj mu najemnik še pomaga kakšno odnesti kavč? Pa kakšno omaro v kuhinji odmontirat mu naj tudi pomaga?

V bistvu ima izvršitelj na najvišjem mestu željenih reči kar gotovino. Po logiki, ki nam jo posamezniki skušajo vsiliti, bo najemnik imel na mizi bankovec za 500€, pa ga lahko izvršitelj zaseže, najemnik pa naj potem dokazuje, da je to bil njegov bankovec.
In kako se to dokaže? Bankomati ne beležijo serijskih številk....
aja... v tem primeru bi naj bilo 'samoumevno' da bankovec ni od lastnika stanovanja? Če imaš pa prenosnik na mizi, pa to kao ni samoumevno?

Res ne vem... eni so skregani z logiko kakor so dolgi in široki.

Z obiski rubežnikov nimam nobenih izkušenj - niti ne poznam osebno primerov. Samo po vsem napisanem se mi je še bolj utrdil stereotip iz te reklame:


Vključuje vse elemente:
- preprosti rubežniki, ki so izziv za pogovor
- strokovno podkovan rubljeni (bere slo-tech)
- neuspeh strokovne argumentacije
- dvomljiv finančni učinek rublenja (še vedno imam občutek, da z rubljenjem upnik bolj težko dobi nazaj dolg, oziroma ne tako pogosto).

zobnik je 13. avg 2019 ob 13:09 izjavil:

a kr tko so notri prišli in vzel ...a je to sploh možno...mislim svašta....ta država je res podn od podna, ko so zakoni pisani v prid lopovim.

Kako so pisani v prid lopov, ce so pa prisli v stanovanje in pobrali stvari. Ce bi bil pa primer obrnjen - en ful dolzan pa izvrsitelj nebi imel pooblastil prit v stanovanje in rubit bi bili pa spet pametni?

Utk je 15. avg 2019 ob 08:24 izjavil:

Invictus je 14. avg 2019 ob 20:39 izjavil:

@solatko

Ni rubežnikova naloga ugotavljati ali podatki na sklepu sodišča držijo ali ne. Ko ti bo to jasno, ti bo tudi rubež...

Ne, je pa naloga, da preveri, če je realnost enaka sklepu. A če bi na sklepu pisala napačna hišna številka bi rubil vse po vrsti nekim x ljudem oni bi pa to mirno gledali in se potem pritoževali na sodišču? Zakaj?

Mislim, da je sodišče bolj usposobljeno in ima več pooblastil, da to preveri...

Razlika med dobrim in slabim odvetnikom je samo v tem da dober zna brati.

Ampak ker je 90%+ procentov prebivalcev tako ali tako ekspertov na vseh področij je tako kot je.

Če se ne spoznaš na pravne posle rabiš dobrega odvetnika. Če se spoznaš pa greš sam brez odvetnika.

Je ceneje.

GrX je 15. avg 2019 ob 09:35 izjavil:

jocoj je 13. avg 2019 ob 14:34 izjavil:

Rubežniku nisi dolžan odpreti vrat. Tukaj je bila storjena prva napaka, da si ga sploh noter spustil. Naj pridejo z nalogom in policijo, ne pa da te ljudi kar v tuje stanovanje spuščate.

Res zelo pameten nasvet. Boš prihod policistov plačal ti?

Če bi že do tega prišlo (mala verjetnost glede na prakso), bi to seveda plačal dolžnik in ne najemnik stanovanja. Nima on kaj njemu odpirat vrat. Tu je se je pač zajebal, ni kaj za dodati.

Če si dolžan in imaš, je fer da vrneš. Če nimaš, ti nimajo kaj vzet, tudi če pride vosjka. Koliko te stane obisk rubežnika, in koliko stane takšen obisk v spremstvu policije?

Nekateri vzorci tistih, katerim se rubi, se ponavljajo:
- Človek nima nič, kar bi mu zarubili, zato se je njbolje spraviti na podnajemnike ali še celo na sosede.
- Človek ima televizor in računalnik, pa se kar naenkrat pojavi podnajemnik, ki trdi, da je računalnik njegov. V bistvi je le prijatelj goljufa, ki živi na veliki nogi, goljufa vse naokoli, si izposoja denar čeprav ve, da ga nikoli ne bo mogel vrniti.

Preberi še enkrat, predvsem pa bodi pozoren odebeljeni del.



Kolega so odpeljali na streznitev v Begunje, kjer je (enkrat) prenočil. Cena? Sitnica, samo 5000 eur. A naj proda TV za 100 eur? Računalnika sploh nima.