» »

Stara Hiša

Stara Hiša

ervinja ::

V stari velbani hiši sem v pritličju naletel na lesen pod. Pod njim je pesek. Želim zadevo narediti po današnjih standardih..beton, hidroizolacija... kako naj se tega lotim? velb je kamnit

ToniT ::

Vrži ven les in pesek, potem pa ti naj strokovnjaki naredijo vse po standardih - se pravi hidroizolacija, toplotna izolacija in estrihi...

floyd1 ::

Kot je rekel ToniT: Les in pesek najprej ven. Je pa vprašanje, če imaš spodaj res pesek ali je to "leš" (oz. črno-sivi izgoreli ostanki). Če to spravljaš ven obvezno maska gor, drugače se boš zadušil.

Potem izolacija, pol pa se po tleh položi instalacijo (voda, štrom, odtoki). Poklišeš mojstre ki to napolnijo s "šutungo" (mlet stiropor z dodatkom cementnega veziva), ko se to malo posuši, delaš normalno dalje. Talno gretje (če bo)potem estrih.
Ker jaz malo kompliciram, bi s tisto mešanico mletega stiropora zalil le "luknje" (oboke), da bi dobil ravnino, potem pa bi dal dalje še stiropor, ki je precej bolj izolativen. Po želji in seveda odvisno od višine, ki jo imaš na razpolago.

Mi sicer pri naši hiši (letnik 1937) nismo imeli obokov, ampak ravno betonsko ploščo. Drugače pa sem (razen šutunge) delal vse enako. Nič ti nisem fauš, "fajn" dela si se lotil 8-).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: floyd1 ()

ToniT ::

Same here :D

energetik ::

ervinja je izjavil:

V stari velbani hiši sem v pritličju naletel na lesen pod. Pod njim je pesek. Želim zadevo narediti po današnjih standardih..beton, hidroizolacija... kako naj se tega lotim? velb je kamnit
Da malce bolj opiši? Če prav razumem je pod pritličjem velbana klet, ali kako?

floyd1 ::

Jp, napisal je "velbana hiša" in "kamnit velb" - jaz si predstavljam, da je tako narejena klet pod pritličjem, drugače po mojem ne more biti.

Pri taki hiši je sicer fajn imet kakega mojstra oz. prijatelja, ki ima s starimi hišami vsaj nekaj izkušenj. Da z njim malo predebatiraš, kaj vse bi sploh rad naredil in da ti malo razjasni vrstni red del in približno koliko kaj stane. Da se ne zafrkneš že v štartu. Jaz sem imel izkušenega mojstra pa tudi kolega z izkušnjami in sem vsako malo večjo stvar z obema predebatiral.

Mi smo se v tako stari hiši najprej lotili strehe, potem smo šli v klet (podtemeljevanje zaradi teže AB plošče), za tem smo zrušili kompletno podstrešno "ploščo" (lesene deske, leš), nato "zidove in ploščo" (les, trstika, apneni ometi, trami, leš) v nadstropju. Naredili smo novo AB ploščo za nadstropje (monta - rapidka), na podstrešju smo položili OSB plošče, da je postalo spet pohodno. Potem smo "kos po kos" odkopali hišo okrog in okrog, ter naredili hidroizolacijo in preostalo podtemeljevanje.

Go-ahead ::

Zruši vse in sezidaj novo. Kako se boš rešil kapilarne vlage po zidovih, pred leti namreč niso poznali hidroizolacije pod zidovi.

Bo prej in ceneje.

floyd1 ::

Kako se boš rešil kapilarne vlage po zidovih, pred leti namreč niso poznali hidroizolacije pod zidovi.


Tu se pa malo motiš (tudi jaz sem se). So jo poznali in naša hiša iz leta 1937 jo ima. Ko so zazidali klet (beton) in spodnjo ploščo so na mestu zidov premazali s katranom in dali vmes neko "dahpapo". Potem pa s cigli dalje. Jaz sem sicer na to naletel na stopnišču, pa tam, kjer smo kak zid v pritličju porušili. Klet je bila precej vlažna (vonj po plesni), pritličje in nadstropje pa povsem suho. Po izvedeni HI in 2 letih prepiha pa je tudi klet popolnoma suha.

ToniT ::

Tudi jaz imam hišo iz leta 1937 (ali 1938) in ima narejeno hidroizolacijo. Pri obnovi so mojstri samo povezali obstoječo hidroizolacijo z novo (ko smo delali nove poddbetone in estrihe).
Imel sem srečo, da mi ni bilo treba menjavati stropov (so še ostali leseni z lešom). Na te stropove sem samo dodal suhi estrih in OSB plošče in nato parket.

TheBlueOne ::

Midva z mojo razmisljama o nakpu taksne hiske, pa me zanima, zakaj bi vecinoma vsi betonirali? Zakaj ne suhomontazen pod? Kaksne so prednosti betona?

floyd1 ::

Tudi nam v bistvu ne bi bilo treba. Tramovi so bili še OK, ampak to se je resnično pokazalo šele, ko so bili že zunaj.

Midva sva se že prej odločila za rapidko, ker strošek v primerjavi z vsem ostalim ni bil tako hudo velik, in ker smo bili v fazi, ko je bilo to še možno narediti. Predvsem pa smo zgoraj, v nadstropju hoteli imeti povsem drugačen razpored prostorov. S tramovnim stropom bi bilo to bistveno težje narediti.

Moj bivši sosed je povsod pustil leš in pravi, da je izvrstna izolacija. V stari (1950-51) vrstni hiši (zunaj seveda fasada - izolacija) skuri smešno malo in ima topla tla nad hladno kletjo. Je pa nad vse to dal še malo stiropora, OSB in parket.

ProGo ::

TheBlueOne je izjavil:

Midva z mojo razmisljama o nakpu taksne hiske, pa me zanima, zakaj bi vecinoma vsi betonirali? Zakaj ne suhomontazen pod? Kaksne so prednosti betona?


Boljši je za akustiko. :))

ToniT ::

ProGo je izjavil:

TheBlueOne je izjavil:

Midva z mojo razmisljama o nakpu taksne hiske, pa me zanima, zakaj bi vecinoma vsi betonirali? Zakaj ne suhomontazen pod? Kaksne so prednosti betona?


Boljši je za akustiko. :))


Če daš na leseni pod suhi estrih, ni problema z akustiko.

floyd1 ::

TheBlueOne je izjavil:

Midva z mojo razmisljama o nakpu taksne hiske, pa me zanima, zakaj bi vecinoma vsi betonirali? Zakaj ne suhomontazen pod? Kaksne so prednosti betona?

Razdret in pogledat stanje tramov bo v vsakem primeru treba. Če so zdravi in jih hočeš obdržat, ni nobenega razloga, da jih ne bi. Tudi če niso OK, se pač kak tram zamenja. Jaz sem svoje razloge navedel zgoraj.

floyd1 ::

Hmmm akustika...
Če v otroških sobah skačejo otroci, tudi rapidna AB plošča + stiropor + 5mm pena za dušenje udarnega zvoka + estrih ne pomaga. Lahko pa pride kdo poslušat :|. In seveda še pena pod laminatom...

energetik ::

TheBlueOne je izjavil:

Midva z mojo razmisljama o nakpu taksne hiske, pa me zanima, zakaj bi vecinoma vsi betonirali? Zakaj ne suhomontazen pod? Kaksne so prednosti betona?
Bolj je tukaj problem, da vsi betonirajo "na pamet", brez obiska statika, ker na potres noben ne misli. Stare konstrukcije s trami so bile izvedene z lahkimi "estrihi" (nakaj leša, gor pa colarce. Če na to daš par ton betona v vsaki sobi, je ob potresu lahko zelo zanimivo.

Sicer pa glede OP - če je spodaj velbana klet, na tleh pritličja HI ne rabiš. HI (izotekt) rabiš povsod tam, kjer se zidovi/estrihi dotikajo zemljine. Tako da v OP primeru lahko iz velbov skoplje pesek, vse skupaj zasuje s politerm blu (stiropor kroglice+cement), nato gor EPS, parno zaporo in estrih. Ali bo estrih lahko betonski, naj papride pogledat statik in preračuna. Sicer se na plast EPS položi suhi estrih (2 plasti 15mm OSB plošč, lepljenih in šraufanih med sabo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

floyd1 ::

Bolj je tukaj problem, da vsi betonirajo "na pamet", brez obiska statika, ker na potres noben ne misli.

Ja, z AB ploščo hkrati izboljšaš in poslabšaš potresno varnost take stare hiše. Zidove zelo dobro povežeš med sabo, kar je plus. Imaš eno veliko utež (ca. 15 ton v našem primeru) 3m visoko - če to konkretno zaniha levo-desno si v piz** To je minus. Tako pravijo statik.

energetik ::

Točno to. Torej je v glavnem minus. Bolje da se delno poruši kakšen zid (pred obnovo), kot da ti pade na glavo 15ton betona. In če je ta prav statik, bi moral predpisati ustrezno ojačitev zidov (npr. vertikalne AB vezi), da to zdržijo. Itak se potrebuje PGD za takele modifikacije...

floyd1 ::

Saj pravim, ni rečeno, da je minus. Odvisno tudi od tega, na kak način se stresejo tla. Sicer pa mi nekaj AB vertikal imamo. Narejene z drugih razlogov in verjetno premalo za kaj resnega, a vendar so.
Za vsak poseg v nosilno konstrukcijo stavbe je potrebno dovoljenje. Torej ga potrebuje vsaka "luknja" v nosilni zid. Podtemeljevanje itak. V praksi pa ga ni junaka, ki bi to zares pridobil, razen mogoče kakega modela, ki je "v fohu". In ne govorim na pamet. Jebat ga, pred nekaj desetletji smo bli še balkanci 8-), tega ne pozabiš tak hitro.
Sicer po mojem večina hiš, narejenih pred 1975 ni zidano protipotresno. Vsaj na našem koncu države.

TheBlueOne ::

energetik je izjavil:

TheBlueOne je izjavil:

Midva z mojo razmisljama o nakpu taksne hiske, pa me zanima, zakaj bi vecinoma vsi betonirali? Zakaj ne suhomontazen pod? Kaksne so prednosti betona?
Bolj je tukaj problem, da vsi betonirajo "na pamet", brez obiska statika, ker na potres noben ne misli. Stare konstrukcije s trami so bile izvedene z lahkimi "estrihi" (nakaj leša, gor pa colarce. Če na to daš par ton betona v vsaki sobi, je ob potresu lahko zelo zanimivo.


Sem predvideval, da je nekako tako imel podobne pomisleke glede potresa ipd. Tnx

ervinja ::

Pri meni je spodaj klet velbana z kamnom nad velbom je 15 cm zemlje z tramovi na katere so pribtrjene deske jaz bito poćistil in dal gor izravnalni beton ,ker galahko naslonim na zid od kleti ,ki je debelejši od zgornjega za 20 cm tako ,da bo naslonjena betonska plošča na zid mislim da bi bilo to vredu.

energetik ::

Lahko misliš, če si pa pameten boš poklical statika da ti zadevo ustrezno poračuna.

floyd1 ::

Če so spodaj oboki, bo plošča naslonjena tudi na njih. Videl sem, kako zgledajo tako "očiščeni" oboki od zgoraj. Precej "lukenj" je notri, kar bi pomenilo veliko betona. In ko ga vliješ, je to ogromna obtežitev. V kleti bi pred vlivanjem verjetno moral vse skupaj tudi dobro podpreti (stojke), sicer pa ti bo to verjetno svetoval kak pravi strokovnjak, ne pa jaz, amater.

Kup (dobrih) nasvetov je zgoraj, ne delat čisto po svoje... Obisk statika obvezen. Ali pa dobrega, izkušenega gradbenika.

billy ::

Ker je tukaj govora o "šutungi", bom kar izkoristil temo.

Gre se za novogradnjo, nimamo not še drsne stene in pa vhodnih vrat, moramo pa napolnit s šutungo, ker imam termin za montiranje talnega gretja. Šutunge bo cca 8cm

Preden govorim z mojstri in v izgobi izmikanju enega na drugega, me zanima kakšne so opcije. Razmišljam o tem:

- zafršolali z lesom in potem zbili ven les in montirali vrata/steno
- kar nastavili "purenit" točno tako, kot bo potreben ob vgradnji - okovja majster ne more vstaviti prej, zato ker mora biti HS stena baje montirana v nulo.
- cca pol metra pred predvidenim mestom montaže vrat/stene dam en pas stirodura, pomeni da se šutunga "zalije" do tja, tisti del pa kasneje

prva točka zna biti potem problematična za montažo, verjetno rabijo za montažo vrat/stene dostopnost od spredaj/zadaj?
druga točka je problematična, ker verjeto mora to narediti mojster, ki bo monitral okna, drugače se bo potem izgovarjal?
tretja točka pa ne vidim slabosti, kasneje se pač še vreže točno takšen kos stirodura, ki bo pasal v tisto luknjo, pa se še kak purpen not nafila če bi bila potreba? Edino izrez za eno požirko bi moral narediti, vse drugo pa ne bo nobenega kablovja spodaj.

Talno se bo vseeno uredilo za montažo vrat/stene, šutunga bo edino prej, ker pač rabi nekaj dni, da se primerno utrdi.

Ima kdo kakšno drugo idejo?

XCom ::

Jaz sem očistil do oboka. Pri kamnitih velbih je bilo tudi pol metra luknje. Vse skupaj so mi zalili z stirobetonom (stiroporot in cement) - lahek material. Vse skupaj je potem lahko in uglihano. Na to se je dala alu folijo, ter se je naredil estrih s talnim gretjem. Se je pa v estrih dala mreža in kotno sidrala v steno.....

Vse skupaj je bilo narejeno z nasveti in načrti statika.

energetik ::

billy je izjavil:

Ker je tukaj govora o "šutungi", bom kar izkoristil temo.

Gre se za novogradnjo, nimamo not še drsne stene in pa vhodnih vrat, moramo pa napolnit s šutungo, ker imam termin za montiranje talnega gretja. Šutunge bo cca 8cm

Preden govorim z mojstri in v izgobi izmikanju enega na drugega, me zanima kakšne so opcije. Razmišljam o tem:

- zafršolali z lesom in potem zbili ven les in montirali vrata/steno
- kar nastavili "purenit" točno tako, kot bo potreben ob vgradnji - okovja majster ne more vstaviti prej, zato ker mora biti HS stena baje montirana v nulo.
- cca pol metra pred predvidenim mestom montaže vrat/stene dam en pas stirodura, pomeni da se šutunga "zalije" do tja, tisti del pa kasneje

prva točka zna biti potem problematična za montažo, verjetno rabijo za montažo vrat/stene dostopnost od spredaj/zadaj?
druga točka je problematična, ker verjeto mora to narediti mojster, ki bo monitral okna, drugače se bo potem izgovarjal?
tretja točka pa ne vidim slabosti, kasneje se pač še vreže točno takšen kos stirodura, ki bo pasal v tisto luknjo, pa se še kak purpen not nafila če bi bila potreba? Edino izrez za eno požirko bi moral narediti, vse drugo pa ne bo nobenega kablovja spodaj.

Talno se bo vseeno uredilo za montažo vrat/stene, šutunga bo edino prej, ker pač rabi nekaj dni, da se primerno utrdi.

Ima kdo kakšno drugo idejo?
Kaj pa pravijo monterji stene/vrat? Ponavadi dobiš spodaj že razširitev iz purenita (ki je po mojem najboljši material za ta namen). Če ga bodo dostavili oni, jih samo vprašaj, koliko placa rabijo do estriha. Nam so zmontirali vhodna vrata naknadno, estriharji so zašolali z navadno dilo cca. 15cm od bodočih vrat. Ko so bila vrata zmontirala, sem tisto sam zalil z estrihom in ni nobenih težav.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

billy ::

Aha, pomeni si naredil dilo nekje na notranji rob štoka, ker vrata itak pridejo na zunanji rob, potem pa sam zmešal estrih in zalil kar je manjkalo?

Monterja še čakam, ampak sumim da bo mutil, zato bi rad prej vedel optimalno opcijo.

energetik ::

Ja, tako. Rob estriha sem posesal, namazal z emulzijo, nato zmiksal pripravljeno mešanico + dodal vlakna ter zalil. Še pred tem seveda doštukaš izolacijo pod estrihom, da se dotika purenita pod vrati in dodaš robni trak.
Monterje vrat vprašaj, koliko placa rabijo za montažo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

billy ::

Če grem delat enako, se verjetno ne rabim obremenjevat s talnim gretjem pod to površino, itak se gre samo za območje "med štokom", ki verjetno niti v osnovi ne bi bilo ogrevano, ali pač?

billy ::

Nekaj me še zanima. Kako zgleda priprava šutunge, se v mešalcu meša beton in granule ali je to že pripravljeno v kakšnih vrečah?

PrimoZ_ ::

Od katerega leta naprej so bile betonske plate nekaj običajnega?
Letnik 1955 bi že imela to?

K0l1br1 ::

billy je izjavil:

Nekaj me še zanima. Kako zgleda priprava šutunge, se v mešalcu meša beton in granule ali je to že pripravljeno v kakšnih vrečah?

Tudi to obstaja, vendar bankrotiraš, če se greš več kot en ajmar. Drugače te kamion peska stane enih 150-200 EUR, cement je 2.5-3.0 EUR žakelj, na en mešalec, kar ti da dve karioli, ti gre cca 30-40 lopat peska in en žakelj cementa.

Rabiš še železo, jeklo - rebraste palice itd.!!!!!!!!!!!!!!!, ker drugače ne bo stalo gor.

+ šolunga. Kaj bi šolal? Ploščo? Za prvič je to podvig, potem ne več (toliko).

zobnik ::

Mi smo imel prej zemljo in je bla klet super, potem pa pred 25 leti dal beton in sedaj je klet v 3PM za skladiščenje....mamo drugje ozimnico razen kar je v kozarcih


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Za domače mojstre - laminati (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
8247069 (6584) Utk
»

Nakup hiše (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
27155115 (30380) Matejjjjj
»

Talno ogrevanje - da ali ne (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
8539226 (12297) urosh
»

Renovacija starejše mansarde

Oddelek: Loža
145291 (4324) ToniT
»

kaj uporabiti pri zidavi stanovanja?? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5018313 (17381) madmitch

Več podobnih tem