Forum » Znanost in tehnologija » Odboj svetlobe
Odboj svetlobe
Roadkill ::
Erm... kaj je bolj resnično... Božiček al velikonočni zajček? :)
In ne vem zakaj si napisal sevanje in svetlobo dal v oklepaj. En špegu večino sevanja ne odbije. In pa ne vem zakaj misliš, da moraš v "Znanost in tehnologija" pisati reflektira.. tudi tukaj znamo slovensko. :)
In ne vem zakaj si napisal sevanje in svetlobo dal v oklepaj. En špegu večino sevanja ne odbije. In pa ne vem zakaj misliš, da moraš v "Znanost in tehnologija" pisati reflektira.. tudi tukaj znamo slovensko. :)
Dax ::
Kaj je zdej to, Z&T, ali pouk slovenščine? In mimogrede, zakaj potem ti pišeš "špegu", če smo že ravno tako zelo zelo občutljivi?
Svetloba je v oklepaju ravno zato, ker se "belo telo" nanaša na vse valovne dolžine, medtem ko ima zrcalo omejen obseg.
Recimo, zakaj so sateliti pokriti z nekakšno srebrno folijo, medtem ko so skafandri (vsaj NASINI) bele barve?
Svetloba je v oklepaju ravno zato, ker se "belo telo" nanaša na vse valovne dolžine, medtem ko ima zrcalo omejen obseg.
Recimo, zakaj so sateliti pokriti z nekakšno srebrno folijo, medtem ko so skafandri (vsaj NASINI) bele barve?
Thomas ::
Idealna bela in idealno zrcalo oba odbijeta 100% svetlobe.
Le da se pri beli površini odbijajo žarki v vse smeri. Pri zrcalu pa po odbojnem zakonu.
Tudi lahko gledamo na belo površino kot na polno malih zrcalc, različno usmerjenih.
Le da se pri beli površini odbijajo žarki v vse smeri. Pri zrcalu pa po odbojnem zakonu.
Tudi lahko gledamo na belo površino kot na polno malih zrcalc, različno usmerjenih.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> En špegu večino sevanja ne odbije.
Kašne špeglne pa ti to maš?
Kašne špeglne pa ti to maš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jureus ::
Nevem kaksno sevanje mas v mislih. ampak zrcalo gotovo ne odbije sevanja. Ker potm bi se lahko po padcu atomsek bombe skrivali za ogledalom in nam ne bi bilo nic.
Thomas ::
Jureus - moje zrcalo (zglajena površina nevtronske zvezde) lahko odbije večino sevanja tvojih atomskih bomb.
Sicer se pa tukaj pogovarjamo o vidni svetlobi. Če govorimo o beli barvi.
Laser se seveda odbije, če ni premočan. Kakor vsako sevanje vidne svetlobe, pa še kakšno zraven. Recimo IR ali UV.
Sicer se pa tukaj pogovarjamo o vidni svetlobi. Če govorimo o beli barvi.
Laser se seveda odbije, če ni premočan. Kakor vsako sevanje vidne svetlobe, pa še kakšno zraven. Recimo IR ali UV.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gappee ::
A pa mislš da laser lahko prereže šajbo?
Kakšna svetloba pa je IR?
Kakšna svetloba pa je IR?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gappee ()
Thomas ::
Dovolj močan laser lahko prereže šajbo.
Infra rdeča.
Infra rdeča.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
To jest dobim tam, kjer ti atomske bombe.
Poleg tega je zglajenih nevtronskih zvezd mnogo več, kot atomskih bomb. Gravitacija jih zgladi. Pa bi že ena dobra odbila vse njihove eksplozije.
Pred nedavnim so razvili detekcijo črnih lukenj od nevtronskih zvezd. Nevtronska zvezda zrcali, črna luknja ne. Zrcali kaj? Impakte, recimo.
Google for more!
Poleg tega je zglajenih nevtronskih zvezd mnogo več, kot atomskih bomb. Gravitacija jih zgladi. Pa bi že ena dobra odbila vse njihove eksplozije.
Pred nedavnim so razvili detekcijo črnih lukenj od nevtronskih zvezd. Nevtronska zvezda zrcali, črna luknja ne. Zrcali kaj? Impakte, recimo.
Google for more!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gappee ::
Thomas, kaj pa bi to pomenil dovolj močan laser? Men se drgač zdi, da mora bit UV svetloba za rezat šipo, sam nism prepričan.
Mal pobrsku , tud jst sm kr pogledu, kva hudi** pa je to!?
Zdj tkole:
Nevtronska zvezda je gosto nebesno telo, v katerem tlak degeneriranega plina nevtronov(preveč zakumpliciran za razumet,sm tud to najdu kaj je,pa je res preveč,ker so še naprej sami čudni izrazi) preprečuje, da bi se sesedlo vase zaradi lastne težnosti. Sestavljajo ga v glavnem nevtroni. Te zvezde pa naj bi bile zadnja stopnja v razvoju zvezd z maso, ki presega nekajkratno(4x-10x) maso Sonca. Točn tko piše, tko da vrjetn še ne vejo točn. Če te pa še več zanima, pa povej, ampak lahko ti sam povem, da je še precej tega, in niti ni tko zanimiv. Mogoče še to, gostota take zvezde lahko naraste na 1(17 ničel) kg/m3.
Čudno!
Mal pobrsku , tud jst sm kr pogledu, kva hudi** pa je to!?
Zdj tkole:
Nevtronska zvezda je gosto nebesno telo, v katerem tlak degeneriranega plina nevtronov(preveč zakumpliciran za razumet,sm tud to najdu kaj je,pa je res preveč,ker so še naprej sami čudni izrazi) preprečuje, da bi se sesedlo vase zaradi lastne težnosti. Sestavljajo ga v glavnem nevtroni. Te zvezde pa naj bi bile zadnja stopnja v razvoju zvezd z maso, ki presega nekajkratno(4x-10x) maso Sonca. Točn tko piše, tko da vrjetn še ne vejo točn. Če te pa še več zanima, pa povej, ampak lahko ti sam povem, da je še precej tega, in niti ni tko zanimiv. Mogoče še to, gostota take zvezde lahko naraste na 1(17 ničel) kg/m3.
Čudno!
Thomas ::
Ajt - pejt no u remlne!
Prvič si naletu na nevtronske zvezde - pa že "ne verjameš da sploh so".
Prvič si naletu na nevtronske zvezde - pa že "ne verjameš da sploh so".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gappee ::
Ja SORRY! Nismo vsi tok pametni k ti!
Drgač pa: sto ljudi, sto čudi
Drgač pa: sto ljudi, sto čudi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gappee ()
Thomas ::
> Točn tko piše, tko da vrjetn še ne vejo točn.
Ma ne morš sodit o nečem, o čemer prvič bereš.
Tele zadeve vedo kar dosti točno.
Ne jemlji tako osebno. Samo meni ni všeč govorjenje "sej še znanstveniki ne vejo točn" - če in samo če - se ti sam ne spoznaš.
Moraš imeti nek argument razen skepticizma.
Sicer pa go on! Welcome.
Ma ne morš sodit o nečem, o čemer prvič bereš.
Tele zadeve vedo kar dosti točno.
Ne jemlji tako osebno. Samo meni ni všeč govorjenje "sej še znanstveniki ne vejo točn" - če in samo če - se ti sam ne spoznaš.
Moraš imeti nek argument razen skepticizma.
Sicer pa go on! Welcome.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gappee ::
Ok, se strinjam s tabo.
Ampak naj bi bile po mojem izraža to, da ne vejo še čist tko, v piko, al je to res da, so zadnja stopnja v razvoju zvezd.
Tko si jst ta stavk predstavlam. Prepisu sm ga pa iz leksikona Naravoslovje od Cankarjeve založbe.
Ampak naj bi bile po mojem izraža to, da ne vejo še čist tko, v piko, al je to res da, so zadnja stopnja v razvoju zvezd.
Tko si jst ta stavk predstavlam. Prepisu sm ga pa iz leksikona Naravoslovje od Cankarjeve založbe.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gappee ()
Thomas ::
Ne niso zadnja stopnja. Tudi to je znano, da se vsaka nevtronska zvezda po dolgem času spremeni v črno luknjo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gappee ::
Pa še to:
A je Sonce tud nevtronska zvezda, al so to kkšne posebne zvezde?
Ful me zanimajo te stvari.
A je Sonce tud nevtronska zvezda, al so to kkšne posebne zvezde?
Ful me zanimajo te stvari.
Thomas ::
Ne, Sonce še ni nevtronska zvezda. Nevtronska zvezda je v bistvu eno ogromno atomsko jedro, kjer gravitacija pomaga močni jedrski sili držati nevtrone skupaj. To lahko šele, ko se dovolj ohladi.
Samo ... to najboljš brat knjige o tem. V Slovenščini jih ni. Al kako?
Samo ... to najboljš brat knjige o tem. V Slovenščini jih ni. Al kako?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Marjan ::
Seveda so tudi v Slovenščini, sploh za Gappeeja.
Pejd malo na Kvarkadabro pogledat Gappee. Boš najdu zanimive članke!
Pejd malo na Kvarkadabro pogledat Gappee. Boš najdu zanimive članke!
Highlag ::
Glede Zrcala in belega telesa se popolnoma strinjam z Thomasom.
Sateliti so oviti v srebrno folijo predvsem zaradi zaščite pred temperaturo. (Drugače bi nastale prevelike temperaturne razlike na različnih straneh satelita.
Astronavte v srebrnih oblekah bi zelo težko nadzirali (bleščanje) prav tako pa bi njh bleščanje motilo pri delu.
Zrcala lahko krasno uničiš z laserjem. Mora imeti samo dovolj veliko moč. Ker nobeno zrcalo trenutno še ni idealno (napake v materialu.....) ima vsako zrcalo svojo prepustnost. Oziroma drugače: na določeni valovni dolžini svetlobo ne odbija. Ker te svetlobe ne odbija se ta svetloba akumulira v materialu iz katerega je zrcalo narejeno. Če je energije dovolj se zrcalo uniči.
Recimo navadno kopalniško zrcalo odbije do 95% svetlobe. 5% neodbite svetlobe se torej akumulira v zrcalu. Če je energije dovolj in je skoncentrirana na mestu se zaradi segrevanja steklo tam bolj raztegne in zaradi napetosti v materialu zrcalo poči.
Optična zrcala odbijejo do 98% svetlobe. Pa še tu govorimo le o vidnem delu svetlobe, ker nas normalno le-ta zanima.
Obstojajo tudi zrcala, ki odbijajo predvsem svetlobo z valovno dolžino. Eden takšnih primerov je recimo vetrobransko steklo za avtomobile: Atermično, kot ga nekateri prodajajo. To steklo ima nanešeno zrcalo za IR svetlobo. Zelo ozkopasovno zrcalo, ki odbija predvsem infrardeče žarke, ki povzročajo segrevanje avtomobila in voznika. S tem, ko te žarke odbije se avto in voznik manj segrevata. Zakaj? Ker ima svetloba druge valovne dolžine precej manjšo energijo.
Sateliti so oviti v srebrno folijo predvsem zaradi zaščite pred temperaturo. (Drugače bi nastale prevelike temperaturne razlike na različnih straneh satelita.
Astronavte v srebrnih oblekah bi zelo težko nadzirali (bleščanje) prav tako pa bi njh bleščanje motilo pri delu.
Zrcala lahko krasno uničiš z laserjem. Mora imeti samo dovolj veliko moč. Ker nobeno zrcalo trenutno še ni idealno (napake v materialu.....) ima vsako zrcalo svojo prepustnost. Oziroma drugače: na določeni valovni dolžini svetlobo ne odbija. Ker te svetlobe ne odbija se ta svetloba akumulira v materialu iz katerega je zrcalo narejeno. Če je energije dovolj se zrcalo uniči.
Recimo navadno kopalniško zrcalo odbije do 95% svetlobe. 5% neodbite svetlobe se torej akumulira v zrcalu. Če je energije dovolj in je skoncentrirana na mestu se zaradi segrevanja steklo tam bolj raztegne in zaradi napetosti v materialu zrcalo poči.
Optična zrcala odbijejo do 98% svetlobe. Pa še tu govorimo le o vidnem delu svetlobe, ker nas normalno le-ta zanima.
Obstojajo tudi zrcala, ki odbijajo predvsem svetlobo z valovno dolžino. Eden takšnih primerov je recimo vetrobransko steklo za avtomobile: Atermično, kot ga nekateri prodajajo. To steklo ima nanešeno zrcalo za IR svetlobo. Zelo ozkopasovno zrcalo, ki odbija predvsem infrardeče žarke, ki povzročajo segrevanje avtomobila in voznika. S tem, ko te žarke odbije se avto in voznik manj segrevata. Zakaj? Ker ima svetloba druge valovne dolžine precej manjšo energijo.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Ob zlitju nevtronskih zvezd prvikrat zaznali gravitacijske valove in svetloboOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 6810 (5126) | bobby |
» | Odkrita nova vrsta črnih lukenjOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 6779 (759) | BlueRunner |
» | Najsvetlejša supernova do sedaj (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 16650 (11323) | destroyer2k |
» | Fuzija- brez "posode"Oddelek: Znanost in tehnologija | 2747 (2194) | Luka Percic |
» | Zgodovina in prihodnost zvezde, velike kot SonceOddelek: Znanost in tehnologija | 2518 (2155) | Thomas |