Prijavi se z GoogleID

» »

Ko se ti piše

Ko se ti piše

strani: 1 2 3 4 5 ... 13

Pika na i ::

Vdih

Ujeta
med srce in pamet,
zavita
v tvoje oči.
Manjka samo še dotik,
dobro znan smeh
in besede brez črk.

Kam naj poskrijem pogum,
da si ne bo pretrgal dotoka krvi?
Kje naj najdem upanje,
za hojo po žerjavici?


Napelješ mavrico. In ji zagotoviš tudi klic v sili.

Pika na i ::

Zoo

Ko te poberem v Centru še ne veš kam te bom odpeljala.
Je resnica, da niti ne vem ali ti bo všeč. No, upam, da ja.
Kakorkoli, danes sem v obleki. To je nekaj kar nisem ravno jaz. Sploh pa je ne bi nikdar oblekla, če tebe ne bi bilo poleg.
Saj veš, da mi je precej všeč, ko ti tako med vožnjo, po moji nogi z roko. Ampak kavbojke res ne dajejo tistega pravega občutka. Uh, gola noga s tvojo roko, pa je, mravljinci do vrha glave. Takrat upoštevam vse prometne predpise, vozim po omejitvah in se strašno rada ustavljam na semaforjih z rdečo.
V glavnem, si lahko misliš, da preden prisedeš, si obleko "popravim". Ravno prav, da ti je takoj jasno, kako bi pa jaz tudi prste čim bližje vroče pičkice, a ne?
Od strani te pogledam, a vidiš slučajno kaj drugega v mojih očeh kot porednost?
Semaforjev tja do Večne, je kar nekaj.

Ko lahko, me seveda zanese z roko v tvoje naročje. Nič, vse spi. Mi pride na misel ona, ne diraj lava dok spava, glej na cesto in pusti da se mala hruškica lepo omedi. Seveda se medi, skrbiš zanjo, čeprav jaz tebi eej, tako se nisva zmenila, nehaj. A zdaj že veš, da je moj ne en tak proseč jaaa, šee, niti slučajno ne nehaj?

Na parkirišču je kar gneča, komaj najdem prostor. No, za avto je zdaj poskrbljeno, jaz bi pa par tvojih poljubov. Res, zdaj je prilika, kasneje bom padla v živali in pozabila nate. Ne, saj se lažem, upam le, da se boš nalezel mojega navdušenja.
Ooo, navdušena sem pa tudi jaz, ker poleg poljubov dobim še stiskanje joškic. Madona tako dobro to počneš da mi manjka samo še poliz, dva deset. A bi? Daj! Ja, tukaj!

Huh., tole se mora končati, sem v stanju, ko ne bom prepoznala nobene živali. A greva!? Ampak ne, ne ne, a lahko še malo jaz v tvoj žep, a niso tam spravljeni bomboni? Mislim, ne vem, a lahko brez dovoljenja brskam po tvojem žepu? Ma klinc, danes bom.
V levem se skriva, glavca, moja glavcaaaaaa! Huh, zakaj sem te zvlekla med ljudi, a mi nisi mogel reči, greva v samoto? Sline se mi nabirajo, okus po tebi se plazi vame. Fak, fukala bi zdajle! Na tem klinčevem parkirišču bi mi ga zasadil lepo od zadaj! A bi, ti je?

Malo ljudi danes, ampak še to jih je preveč. Po glavi mi dirja pripovedka o razkrečenih nogah, glava med njimi in jezik ki se mu da jezikat. Fak, ko se ta film v glavi vrti, ti povem, ti dam vse kar si zaželiš.

Jasno, načrtovanje da bova gledala šprint geparda, pozabi, zamudila. Ma, vse mi je postalo odveč, hočem tebe ne živali!
Je res, mlad medvedek je tako luštn ampak meni je, da je moji muci luštno. Zasmeješ se, a se ti zdim nora?
Čisto malo, priznaj!
Ampak ne bi se pa branil, ko bi namesto medveda gledal mene kako na kolenih po tvojem tiču sprehajam jezik? A bi se branil, res? A poskusiva?

Ja itak, nagnali bi naju, saj vem. Ampak vem pa tudi, da risi stanujejo malo višje. In da se ljudem ne da kaj dosti tja hodit. Ker se risa ne vidi prav pogosto. A od kod to vem? Ja, jaz ga vedno hodim iskat.

Ja ja, seveda tudi meni po glavi, ne bo ljudi tam, lahko bom. Saj res, kaj bom? Huh, in kaj boš ti?
Delam se, da me iskanje risa iz srca zanima. Tebe tudi, ne?
Začnem fantazirat kako bi postavila tablo na sredo poti, na njej pa napis risa smo preselili na drug konec vrta, smeješ se, me utišaš s poljubi, sama sva. Paše, da sva sama? Paše!
Huh, ne nehaš s poljubi, vrat mi gori, joške pa kričijo, daj, liži, ližiiiiiiiiii! Fak, ta tvoj jezik je ponorel., meša se mi, hočem te! A me slišiš, fukaj me!
Obrneš me, primem se za ograjo in slišim kako ti meni packa, risa bi ti a? A risa hočeš?
Jaaaaaaaaaaaaaaaa!

windigo ::

Diversity

D: Last week I've said I'd like to put the Trump brand to work and sell some perfume. How are things going?
VPO: Well there are plenty of good juices available on the market at the moment and the product in large enough quantities is dirt cheap. We are talking 5$ a litre in quantities over 1000 hectolitres.
VPM: Total or each juice?
VPO: Each juice.
VPM: And in lower quantities?
VPO: A lot more. 10$ or even more a litre.
VPM: I see no problem in selling 1M bottles, but 6 or 7M could be a bit of a stretch.
D: We'd like to make a 70 or 80M profit on this one.
VPM: For this we would need to sell at least 7M. It's not impossible but we would have to sell to a broader clientele than we usually do. And I see this as a problem.
D: What do you mean?
VPM: Well we usually sell to people ambitious people seeking instant success. Not all of them wear perfume. Some do, but are loyal to an existing brand. Others might not like the juices we are selling. Some we are not able to reach for various reasons.
D: I don't get it. Old spice smells awful and they sell millions.
VPM: Of course we will segment the market for greater penetration and to accommodate for different tastes. We plan three female perfumes: Miss Universe (by Trump), Trump: Dress for success and Trump: Luxury for girls, professionals and best age ladies. For men we plan Trump: The Man, Trump: Rich and Trump: Master. And one unisex perfume: Trump: Gold. But as said before, we can sell 1-2M bottles to get rich quick people. With advertising and channels we can double that, but we are still not at 7M to reach profit targets.
D: How does Old spice do it?
VPM: They sell aftershaves not perfumes. These are perceived necessities, perfumes are luxury. And even they can only sell to older working class and lower middle class stylistically challenged older white men. Even after putting tens or even hundreds of millions into advertising. But it's still a one trick pony.
D: We now know the problems, what are the solutions?
VPM: We could target different people, but with our brand, the cost would be prohibitive to change the brand to appeal to people with a very different mindset. We have to target people where the core orientation is compatible with our brand, but there are obstacles which make it difficult for us to sell them the Trump brand.
D: Who are they?
VPM: Well the research shows, that it is very difficult to change the habits of grown up people, so those who don't wear perfume won't start wearing it for some advertisement or PR article. Surveys show, that we are not able to reach the minorities?
D: Like black people and Mexicans?
VPM: For 7M bottles Mexicans would have to buy a lot of them. We are able and we do usually sell well into Cuban diaspora, we don't sell exactly much to other Latinos and African Americans.
D: Greed is universal. There must be plenty of stupid greedy Mexicans out there, who crave luxury and excess.
VPM: But we have never talked to them. We do know white suburbs and trailer parks well, but not the ghetto or Surtenos. Their youth will rather go for some gangster rapper logo. With Mexicans (actually all Latinos but some Cubans) we have a problem, because they are very disillusioned. They love luxury a lot but they see it as fiction, distraction perhaps, but not as a real possibility. And we still sell American Dream stamped Trump.
D: Don't we have anything we could sell them.
VPM: I don't know. We have some 2nd and 3rd generation Mexican Americans working for us. But they tend to leave quickly. And none of them came up with anything we could use to deeper penetrate their communities.
D: How come we do sell to Cubans?
VPM: They couldn't do worse here than in Cuba at the moment. So we can still sell them dreams. For Mexicans their dream is 2$ more an hour so they could afford drugs. Pharmacy or illegal. Other options for them are perceived about as likely as a lottery jackpot.
D: Oh fuck those Mexicans. We have to find some other venue to sell, as you call it, dreams stamped with Trump golden letters.
VPM: Have you ever considered entering politics?

Cruz ::

Božič

Šepetanje, ki ni prenehalo,
vprašanja, ki so ostala ignorirana,
z leti se res kaj malo spremeni.

A tisto noč,
sem vas končno slišal.
Nisem mogel verjeti,
moral sem se prepričati.

Našel sem igle.
Between thought and expression lies a lifetime.

Pika na i ::

Ena in dva je sladica

Teden ji je prinašal same čemerne ljudi. Tečne do neba.
Zaverovane vase, sposobne pohodit človeka. Za boljši položaj ali zgolj tako, za lasten užitek.
Čutila je, kako se je polašča jeza.
Mora postati zver v zverinjaku?
Ne!

Četrtek je bil ubijalski. Dirjala je s sestanka na sestanek.
Vabila na kosila je odbijala. Nihče si ni zaslužil njene družbe.
Nikogar ni želela v svoji družbi.
Ljudje so se ji zagnusili. Iz njih je vela taka negativa, da jo je bilo strah.
Da nikoli več ne bo nikogar, ki za nasmehom ne bi skrival podlih naklepov.
Nikogar, ki bi žarel in bil resničen on?

Petek je bil eden tistih dni, ko se je lomilo. Povsod.
Imela je dovolj. Vseh.
Na poti domov se je ustavila v obcestni gostilni. Od vseh ji je bila ta najljubša.
Z mizo, skrito za velikim oleandrom.
Z vedno prijaznim osebjem.

Uživala je v kosilu. Sama.
Nihče je ni zasipal z bednimi šalami o seksu.

Seks?
Nasmehnila se je.
Tu so se spoznali lansko jesen.
Prisedla sta za njeno mizo, ker drugje ni bilo prostora.
Kosilo se je spremenilo v pravo zabavo.
Ni hotela da se konča.

Povabila ju je na kavo.
Vedela je, da je ne bosta zavrnila.
Želja, skupna vsem trem, je visela v zraku.
Tako silna želja…

“Bi morda še kaj sladkega?” jo je vrgla iz spominov prijazna gospa.
Nasmehnila se je in odkimala.

Danes ju pokliče, posladkali se bodo skupaj.

windigo ::

Securities

Č:Dober večer gospod Škamp, tukaj Čuk*, a vas kličem v neugodnem trenutku?
Š:Ne, ne, kar povejte.
Č:Eno delo bi imel za vas, okrog Mercatorja nas malo skrbi, pa bi rabili analizo zadnjih dogajanj. Rabimo pa zelo hitro in zato dobro plačamo.
Š:Kako hitro pa?
Č:Če bi šlo do jutri, rabimo poročati naprej, pa ne vemo, če poznamo celotno sliko.
Š:Lejte, saj vam v obrisih lahko kar takoj povem, jutri pa pošljem še kratek pisni povzetek.
Č:Joj, to bi bilo pa sploh super.
Š:A naj kar na varnem kanalu, bi šel z veseljem na škampe z vami, ampak sem na strogi dieti?
Č:Seveda, kakor vam odgovarja.
Š:Kot ponavadi je potrebno biti tukaj pozorni na detajle, ki so včasih precej povedni. Saj veste, vse moje literarne analize so te vrste.
Ampak za začetek pozabite na Todorića, vse okrog njega zdaj je šov za javnost, od osebne porabe, do računovodskih trikov. Nič nepričakovanega ni v tem za upnike, tudi številke niso posebej presenetljive, prej pričakovane. Nobenega game changerja ni na tem področju, spektakel pač, naslonite se nazaj in zraven grizljate kokice.
Č:Kaj pa se je potem zgodilo?
Š:Jutarnji list je objavil dele vsebine pogodbe o zadnjem roll-up kreditu med Knightead Capital in Agrokorjem. V njem je precejšen del t.i. Lex Agrokor praktično izničen, pomembna je ta pogodba, za katero bi bilo dobro, da bi jo vi pridobili v celoti.
Č:Bomo videli, kaj lahko naredimo.
Š:Menda ga lahko dobi vsak v zemljiški knjigi. No pri vsem tem pa tisti slavni zanimivi detajl, o katerem piše Jutarnji list pravzaprav vrstni red: država iz varnostnih razlogov postavi novo upravo Agrokorja, ta gre iskat likvidnost po svetu in jo končno najde in jim Agrokor praktično preda v roke, pri čemer ti gospodje v pogodbo zapišejo, da se tega specifičnega državnega upravitelja ne sme sama zamenjati. Seveda kreditor naj ne bi posegal v suverenost države, želi pa si zaščite pred arbitrarnimi posegi. Ampak v pogodbo zapisana rešitev ni ravno najboljša z nobenega vidika, ne za državo, ne za kreditorja, vkolikor Ramljak ni sam Superman. Ni slaba za Ramljaka, vendar je ta kot samo državni upravitelj vendarle "spare as any". Skratka rešitev je nelogična, za le te pa v skrbno izpogajanih pogodbah ni prostora.
Č:In kakšna logika se lahko skriva zadaj?
Š:Tukaj lahko samo špekuliram. Knighthead je že prej kupoval Agrokorjeve obveznice, za katere je bilo tedaj že povsem jasno, da so junk, za preveč denarja, da bi šlo za klasičnega mrhovinarja. Pravi mrhovinarji bi ponudili veliko manj, saj je jasno da bodo v primeru propada kreditorji poplačani v majhni frakciji in da za obveznice ne bo ostalo nič. Razen, če bi že od začetka računali na večje poplačilo. Za kaj takega pa bi morali biti novi kreditor s posebno pogodbo, ki jim omogoča prednostno poplačilo tudi starih dolgov. In to so dosegli. Če torej Agrokor uspe poslovati naprej, so ga "kupili" za miljardo kredita in nekaj obveznic, ki jo bodo prednostno dobili nazaj s še kakšno miljardo dobička. Če Agrokor propade, bodo polno poplačani iz stečajne mase in bodo prevzeli večino hrvaške živilske industrije in veike Agrokorjeve agrarne kombinate.
Č:Ne vem če sledim vsem finančnim detajlom-
Š:Do glavnega šele pridemo. To pa je vrstni red. Najprej država imenuje Ramljaka, nato Knightbridge začne kupovati obveznice in nazadnje Knightbridge posreduje pri posojilu nespecificiranih posojilodajalcev z zdaj že znanimi beneficijami. Pri običajnem upniškem odoboru to ne bi šlo skozi. Še dobro, da imajo Lex Agrokor, ki ščiti Agrokor pred upniki. Ampak skupaj s pogodbo Ramljaka meni to deluje kot izdelan načrt. Rusi so besni. Mislili so, da imajo Agrokor v žepu, pa jim ga je nekdo odpeljal izpred nosa. Pa so ga dolgo kreditirali, čeprav so že vedeli o njegovem finančnem stanju. Zdaj bodo obupano poskusili pred kakšnim sodiščem, ampak jim ne prerokujem ravno uspeha.
Č:Nečesa ne razumem, zakaj so ga Rusi tako dolgo kreditirali, kljub temu, da so najbrž vedeli, da je prezadolžen.
Š:Del besedne zveze prehranska varnost je varnost. V primeru Agrokor poteka bitka za vpliv na Hrvaškem. Saj poznate zlato pravilo: tisti, ki ima zlato, postavlja pravila. Živilska industrija in kmetijstvo je hrvaška zlatnina in ne samo srebrnina. V zaostrenih razmerah pa stvar preživetja. Dogajanja okrog Agrokorja zgleda presegajo izključno ekonomske motive.
Č:Kaj to pomeni za Mercator?
Š:Verjetno bo odprodan in Knightbridge se bo s tem delno poplačal. Dobil ga bo najprej kak posrednik, ki bo zaslužil s prodajo trgovski verigi, ki bi želela vstopiti tudi na ta trg. Slovenska politika bo tam izgubila vpliv, novi lastnik pa ga bo počistil, kaj se bo zgodilo s podjetjem samim in kako bo izgledalo po tem, je še nehvaležno napovedovati.
Č:To nas najbolj zanima...
Š:Torej vprašajte vedeževalko, ali pa kakšno resno obveščevalno službo, ne pa nekoga, ki spremlja dogajanje iz svoje dnevne sobe.
Č:Hvala lepa za te informacije. Pisno analizo pošljite na znan naslov. Želite nakazilo, ali bi raje brez sledi denarnih tokov?

*Čuk je ena majhna SOVA

Pika na i ::

Ne obiraj se!

Mi roji
po glavi
da nisem
pri pravi.
Povsod vidim
le tvojega tiča,
tega gromozanskega,
neuničljivega
hudiča.

Jej, jej,
kako se
ves
nesramen šopiri!
Podoben je
velikanski zveri,
ki proti moji
lačni muci meri.

In glej jo!
Divja neugnanka,
kot da ji res samo
ta tvoj
zmešan tič manjka,
brezsramno
se mu nastavlja
in
venomer ponavlja
- Da me popelješ
v nebesa,
res, čisto zares
ne rabiš kolesa!

Res, čisto zares!
Tiču in muci
ni dosti mar
za besedne dodatke.
Veliko raje imata,
orgazme ubrane in sladke.



... ahhh,te tvoje sanje...daj, če si upaš...zapri me vanje.

Cruz ::

Peljem se po njivi, a tokrat z drugačnim namenom.
Vedno sem domov pripeljal veliko buč, tako zrelih kot nezrelih, tudi ranjenih.
Zdaj hočem samo eno, zrelo, najdem pa samo nezrele in ranjene, ki bodo kmalu zagnilile.
Peljem se v prvi poljski brzini, da te ne bi spregledal, pa te vseeno ne najdem. Le kje si?
Between thought and expression lies a lifetime.

Pika na i ::

...

ti povem
da bi
trganje svile
z lahkoto prenesla
in vse
kar bi sledilo
objavila
na oglasni deski
ni mi mar
da se zavistna raja
skrivaj naslaja
ko glasno križa
in se zgraža
nad pokvarjenostjo
dveh teles
mar mi je le
tvojega
nenasitnega tiča
ki se
pred Tušem sprehaja
ali pač
v jutru meni nagaja
res se mi
sladko jebe
če
zblojena raja
sovraži obrite muce
in fuke na metre
mar mi je le
da jih ti ne.

windigo ::

Najprej je treba znati trpeti,
potem ljubiti, nato oditi
in na koncu iti brez pomišljanja.
Vonj češpljevih cvetov.


-- Jinmei Tan Guo v pismu sestram pred odhodom v Ameriko.

O Jinmei Tan Guo ni veliko znanega. Legende pravijo, da je bila rojena v številčno družino Taoističnega učitelja, da je kot mlado dekle zakrilo svoj spol in odšlo kot mlad menišič v samostan študirat Chan, da jo je pot zanesla tudi na Japonsko, da je tam doživela Satori in zatem zapustila meništvo in se kot ženska vrnila na Kitajsko, od koder pa je kmalu odpotovala. Bolj znano je, da se je sredi devetnajstega stoletja znašla v Buenos Airesu, še vedno relativno mlada kot Madame v največjem tamkajšnjem bordelu. In za vedno spremenila duh mesta, če ne kar pokrajine in države.

Kako je uspela preživeti v surovem okolju novodošlih tujcev, klavnic, prevzetnih postopačev, najemnega vojaštva, ostrih meja med prišleki in posestniki z njihovimi mestnimi podeželskimi klubi in katoliškim svetohlinstvom, rumene mrzlice, v mestu, ki je iz brazgotin počasi sestavljalo svoj obraz in mogočni korpus, ki pa še skoraj stoletje ne bo dobil uglajene in izglajene mestne podobe, se tudi ne ve. V spomin zapisana pa je ostala njena hiša na polpodeželskem severnem robu mesta, obdana s številnimi oranževci z veliko prostora in ne tako daleč od pristanišč pa vseeno kraj, kjer si lahko vsaj za trenutek pozabil na vsakdan in poskusil biti še kaj drugega kot samo mesar. Pa četudi samo enkrat na mesec in skoraj za celo plačo.

Znano je tudi, da se je v njenem klubu veliko plesalo na prostornem vrtu, morda še več, kot pa počelo vsega tistega, po čemer naj bi bil kraj sicer razvpit. Morda je prav zaradi svojega življenja kot moški, četudi menih, razumela, da lahko ponudi še tako okorelemu težaku več kot hitro praznjenje jajc v temačnem kotu v zameno za nekaj pesov. Razumela je, da lahko en pogled in nasmeh gejše ostane v spominu za vselej in da je počasi stopnjevano, morda celo ritualizirano pričakovanje lahko vznemirljivejše od samega vrhunca. Da je lahko en sprehod v tišini, ali pa z le nekaj izmenjanimi besedami elektrificiran bolj kot trenutek pred udarom strele. Znano je tudi, da so šle vse njene sodelavke skozi rigorozen trening, tako kar se tiče plesa, splošne razgledanosti, kontracepcije, konverzacije, kot tudi posteljnih umetnij in da jih je učila z veliko zavzetostjo in navdušenjem, ki po mnenju nekaterih ni moglo biti povsem neosebno, kaj šele motivirano samo z dobičkom. In da jih je brez problema in z nasmehom izpustila, če so se odločile oditi zasledovati drugačno srečo.

Glasba na tistem vrtu je bila nekaj posebnega. V svoji osnovi je imela divji afriški ritem, za katerega se je zdelo, da prihaja neposredno iz lastnega drobovja ali še kak centimeter nižje, neugnan ritem, niti približno ujet v kakšno vojaško koračnico, kot tista kasnejša angleška abominacija dobra kvečjemu za tiste plesno in odnosno prizadete. In imela je nostalgijo in hkrati preprostost dolgih, celo razvlečenih not in hitrih prehodov in sprehodov enostavne harmonike, ki jo je lahko izdelal vsak lokalni mizar, res dobro igral pa samo tisti, ki je premogel presežek talenta, če ne celo malenkost virtuoznosti. Ta se je kot v posebnem plesu prepletala s kompleksno kontramelodijo violine, ki je okrasila vsak gib harmonike včasih pa neopazno prevzela pobudo in vodila vzdihe harmonike na nek drug in drugačen prostor, ki ga je lahko ujelo samo pozorno uho. Telo je glasbi dal bas, ki je lahko napolnil prostor s pulzirajočim ritmom, da je ostalo le še malo praznega prostora, ki ga je lovil pianino, ki je bil včasih del ritmične sekcije, že naslednji trenutek pa je zraven še oddrvel po celotnem prostoru in dodal zvoku novo umetelno figuro.

Ples je bil lahko povsem enostaven sprehod v dvoje, brez veliko besed in pravil, ki pa ga je večina v strahu pred monotonostjo hitro nadgradila s prehodi, križanji in obrati, nekateri pa so rabili v ta namen (kot tudi drugje) točno določena pravila in oporne točke. In jih seveda tudi takoj dobili.

Vse to pa je bila vedno samo kulisa, okvir, v katerem se znajdeta dva in ga napolnita ali izpraznita. S svojim ritmom, svojimi željami, svojo melodijo, kontrapunktom, okraski in vsem ostalim. Napetostjo, nasmehom, sproščenostjo, veseljem. In tudi skrbmi, bojaznimi, težavami, problemi, kompleksi, zateglostmi in otrdelostmi. In to je tisto, kar je tu pomembno, zato včasih funkcionirajo na prvi pogled nemogoči pari in se na koščke razsujejo tisti menda idealni.

In včasih zadošča že samo to, sprehod v dvoje brez odvečnih besed, da začutiš drugega, pravzaprav, bolje, da začutiš sebe ob njem. Tudi če je samo praznina. Objameš jo in greš naprej. Nekam proti cvetovom pomarančevca. Ali češpeljam. Karkoli ti zadiši in ob čemer ne rabiš razpravljati o prav in narobe. Tako kot Jinmei Tan Guo je in ni vedela, da je prav.

Pika na i ::

Si

kaj huda name?

Huda nate? Nate pa ne bom nikoli.

Nežno pobožajo tvoje besede.
Sprejmejo nasmeh in
poženejo srce v dir.
Telo postane
silno voljno.

Saj veš
kako zelo
se prevračajo
misli
ko se
predrami
vse tisto
kar sva
našla
brez iskanj.

Vedno mi gre
na smeh
ko se oči
sprehodijo
mimo
tistega
vražjega kraja
kjer
najina pohota
preglasi
tuleče
sirene vsakdana.

Ja, rada grem
tam mimo.
Diši po tebi.


Rada imam
tiste trenutke
ko se vsa
potrebna
zapodiva
v odtise
nevsakdanjosti
in užitki
korakajo
sem in tja
v neomejeni
količini.

Obljubila sem
si
da tokrat ne
bom
omenjala
norega
fuka
in
trdega
kurca
in
na sploh
se bom obnašala
nadvse spodobno.


Ampak
malo me je strah
da ne
boš razumel
če rečem
da hočem še
namesto
pofukaj me.

[D]emon ::

Pogrešam te
Pa včasih ne ravno točno tebe
Ampak tebe
Tvoje mnenje
Tvojo osebnost

Včasih sedim tu
In strmim v LED žarnico
Katero sva kupila še s pokojno materjo
Pa še vedno vztraja in trmasto razsvetljuje
To mizernost eksistence

Morda bo nekoč bolje
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.

Pika na i ::

Ssssssssss

sva pri sju?
se navdih zbudi?
ssssmmmmmeeeehhhhhhh
si predstavljam
soba
slaven
svetlolasec
slečen
saj veš
slabost moja
sladoled
smetana
sladka postanem
stokam ker
seksa
svetovno
srečnica*
se ne konča po 90+
samo počiva
sedem minut
saj veš
smodi se
sto na uro
spet stoji
srečnež*
stoj
samo malo
skočim
si pred tv
slabe moje pogledat
stiskaj pesti zanje tudi ti
si slišal?

se je nasmejala
samo tvoja
sladka ritka


srečno slečen
ali
slečeno srečen


Srečnež

Ko te približam
in dlan te objame,
mehka te sila
vsega prevzame.
Jezik mi šviga
prsti igrajo,
slišim potiho
tvojo predajo.
Urno zapeljem
se tja do dvojine,
stiski te plahi
neso v višine.
Globlje, hitreje,
slišim že krike,
čutim v ustih
divje premike.
Prve so kaplje
napoved nebes,
vedno me zvabiš
na vražji ta ples.

windigo ::

Tole je (moj) prevod iz Lemove Cyberiade in ne originalen tekst, ampak ravno paše v kontekst.

Naj sesteavi pesem o cybererotiki, dolgo največ šest verzov in govori naj o erotiki, ljubezni, izdaji, visoki družbi, zamorcih, nesreči, incestu, naj se rima in vsaka beseda naj se začne s c. Ali morda še č.

Ciprijan ciberotoman, cinik, crklja čudovito
črno čistunsko cesarsko češpljico čarovito.
Cel car celovito časti čežnje črnolase črnulje čedne.
Čepečo čečico črviči, čuječe čaka, čemi, čustvuje čute čredne
čuti Ciprijana cuzati cipasto ciciko carične častivredne.



Angleški (ni moj) prevod pa je genialen (zahteve pa tudi malenkost spremenjene):

Seduced, shaggy Samson snored.
She scissored short. Sorely shorn,
Soon shackled slave, Samson sighed,
Silently scheming,
Sightlessly seeking
Some savage, spectacular suicide.

Pika na i ::

Promet

Smejem se
ker se mi spet odpeljuje
ob misli
na prehransko dopolnilo
znanega izvora

Seveda!

si navihanost mane roke
in burno utripanje
nagajivih lučk
napoveduje
pogumno dozo porednosti

Res!

vsakokrat si želim
da prestrežeš
moj pogled
ko sklepam pogodbe
in rišem načrte
najboljšemu prijatelju
moje prijateljice

Žal!

ne morem pomagati
če predrznica
vedno divja
brez mojega dovoljenja
in v lumparije zvabi
še svojega prijatelja


iskreno rečeno
se mi zdi
da v kazenskih sankcijah
potem uživata oba

Pika na i ::

Spet

preveč delaš?
A si ne bi vzel malo pavze? Potrebuješ jo, saj nisi robot. Pa kavico. Belo, če me spomin ne vara. Lahko dobiš še rogljiček. Ti prinesem?

Da bi pa res lahko malo odklopil, praviš. In kava bi ti sedla. Prav. Pridem. Pa ne rabiš pospravljat pisarne, ustvarjalni nered me ne moti.

Pridem, kava, rogljiček, ti . Usedem se na stol, klepetava o nevemčem. Smeješ se, ko ti pravim kako pa jaz vedno ko s tabo rešujem svet, oblečem krilo ali pa obleko. Da sem ti tako bližje, da ti hitreje zadišim, ti pravim smeje. Neeee, saj ni res, nezavedno je to ampak vedno deluje. Name, nate.

Sediva nasproti, med nama je miza. Praviš da je rogljiček dober jaz pa da mi je vroče in začnem odpenjat gumbe na srajci. Gledam te, upam da se ti kava vsaj malo zaleti, želim prebrat v tvojih očeh, ja, nadaljuj, ja.

Seveda nadaljujem dokler niso vsi gumbi odpeti. Ne, spodaj nisem gola, čutim pa tudi skozi modrček, da bradavički že vesta kaj jima pripravljam. Moram se ju dotakniti. Saj veš, vsaka v svoji roki, se joškici počutita odlično.
In mene vzburja, ker me gledaš. Res.
Za par sekund zaprem oči, menda zato, da se vsaj malo zberem. Pa tudi, a veš, nikakor ni lahko biti tako razgaljen, nekomu tako brez sramu dajati sebe.
Ampak ja, si želim tega s tabo, zelo želim. Odprem oči, a bi ju rad, povej?

Osvobojeni v mojih rokah se ti ponujata. Poslinim si prste, paše jima tako drkanje Ti si že zdavnaj odložil skodelico in naslonjen na stolu gledaš, rečeš da se tvoj prijatelj prebuja in kako bi pa ti z veseljem jezik na bradavičkah uporabil.
Ja seveda ja, ko bo čas za to, zdajle bosta kar z mano zadovoljni.
A praviš da tvoj tič tudi spremlja? Uhhh, misel na to me, saj veš, pelje dalje.
Desna roka zapusti bradavičko, zdrsi po koži, jasno do trebuha. A veš da se res vedno ustavi na trebuhu?

Ne, nisem brez hlačk ampak saj veš, tudi tako lahko čutim da bi moja potrebnica rada, zelo rada, uživala.
Sicer pa, lahko jih samo malo odmaknem na stran in sem na njej. Mokra je.
Zate je mokra. Zate. Ti je všeč to?

Zaslišim tvoj vzdih, o ti prasička. Ja, kaj pa je? Sleci si jih! Ne. Sleci si jih, rad bi jo gledal, želim si jo.
Uff, pribije me ta tvoj rad. Slečem jih, razširim noge. Na, tu je. Ja, zate je.

S prsti na njej, te gledam. Si rekel, da bi mi jo rad s prsti razprl? Naj jo jaz, zate?
Slišim te, vidim te kako te napolnjuje to kar gledaš.
Fak, jezik bi ti zdaj vanjo porinil. Ja bi si želela, ja. Kaj pa tvoj potrebnež? Si ga že ujel v svojo roko? Si želi moje pičke?

Fak, ne morem več.
Vstanem, pridem do tebe. Ne, ne v naročje, na rob mize se usedem, s pičko pred tvojimi očmi, z očmi na tvojem kurcu, drkaš si ga.
Uhh, kako te rada gledam, ko to počneš! Ampak zdaj, nehaj, poliži mi pičko, porini svoj jezik vanjo, prosim prosim prosim!

Tvoja glava med mojimi nogami, jezik pa tako divji, da me vse bolj odnaša.
Mrmram, diham, ne nehaj, hočem da mi pride prvič na tvojem jeziku. S tvojim jezikom.
Čutim prste, čutim jezik, noro je...........

Rabim res samo nekaj kratkih trenutkov, da pridem nazaj, ker si želim svoj jezik na tvojem. Daj mi ga!

Trd je. Zame. Ja, zame!
Fak, kako mi tisti prvi polizi spet bradavičke vznemirijo! In paše mu v moji roki, slišim te kako vse bolj glasno dihaš ko jaz gor in dol po njem z jezikom. In ko si ga dam v usta, slišim le ja ja ja

Ne ne. Ne bo ti prišlo v moja usta. Saj veš, želim si ga, v sebi. Želim si te! Hočem da me fukaš!

S trebuhom se naslonim na mizo, od zadaj v pičko si ga želim.
Primeš me za ritko, čutim kako se tvoj kurac pripravlja da me napolni

Ko kar naenkrat suneš vame, zastokam. A to si hotela? Fukala bi, kaj? Ja ja ja jaaaaaaaa

Grabiš me za lase, grabiš joške, držiš za ritko in fukaš fukaš...................

Izliješ se mi na hrbet in potem padeš name. In nekaj o tem, da dišim, pa da je kava res pasala.
Ja, pašejo tudi poljubi po fuku.


Huh. Vedno me zapelješ.
Smejem se. Ali pa jaz tebe.

Pika na i ::

Sporazum

Ne,
ne dam snega!

kličem dežju,
ki solzi z neba.
A ta se mi
naglas smeji,
še hitreje
proti tlem drvi.
Dela luže,
se afna,
objestno meče
sneg s streh
na tla.
Ko pa vidi
moj obraz,
v hipu ustavi
kapelj plaz.
Eeej, ne cmeri se!
prijazno reče,
si ti tista
ki ji jezik
neumorno teče?

Če mi obljubiš
da ne boš znorela,
ob branju lulčkov
ki jih je zadela strela,
če boš pustila
da si duška dajo,
uspešnim ženskam
malo jezikajo,
če jim spregledaš
da norost jih davi,
ker Pahorja zmaga
treska jih po glavi,
če usmiljena jim
tičke daljše izmeriš,
in njihov gnev
v kaj koristnega usmeriš,
potem obljubim!
grem nazaj v nebo,
od tam ti pošljem
snežink vsaj sto krat sto!

....in zato molčim, moooooolčim.
v zameno pa, milijon snežink dobim!

windigo ::

Defeating Kraken

An inevitable feeling of entrapment
Surfaces when caught in a gaze
At the other end there is just an eye
An exquisite I

It looks like it was painted
on the forehead of a buddha
It looks like evolution this time
got the layer order right

You can feel its strength, its pull
The attraction from the entry
Of a transcendental tunnel
Into another world

Staring into unknown depths
You theorize a mind
Connecting retina with
Noodly appendages

Now you can almost feel its cold embrace
The suction of its needy tentacles
Leaving marks all over your skin
Bringing you closer to the core

White beak of bone crushing strength
Will never whistle, never sing to you
Reflecting the light of a dawn evenly
Back into this world

An inkling of a black abyss
Flashes in the background
No angel choirs there
Singing of ethereal truths

Not disturbing the circles
Of friends with their
Entertaining displays
Of eternal unhappiness

You pull the head out of the head sack
And let it enjoy the frozen view
Until it melts in vibration of your Bono Vox:
Do not cling unto me

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: windigo ()

Pika na i ::

Češnje

- Ti si hecen.
- Ja, zakaj?
- Kar tako.
...paše. se stiskat ob moško telo. vse je na dosegu.
- A veš...
- Kaj?
...naj se ponavljam, kako rada imam dotike?
- Rada se dotikam.
- Mhm, sem opazil.
...roka si išče pot. hočem uživati v njegovem užitku.
- Ti je udobno?
- Ja.
...prekleto. vzburja me njegova trdota.
- Imaš rada češnje?
- Ja.
...kaj mu pa je?
- Bi jih jedla?
- Jih bova jedla?
- Rad bi jih jedel s tabo.
...zdajle? se mu meša?
- Danes sem jih kupil.
- Soka ne spraviš z obleke.
...matr govoriva bedarije
- Pa jih jejva gola.
- Se hecaš?
- Si ne upaš?
- Me boš slekel?
...jebeš češnje.
- In ti boš slekla mene?
- Ja.
- In bova jedla češnje.
- Gola.
...prekleto, utihni že

Soba je postala pretesna. Postelja premajhna.
Vroče. Roke slačijo. Vroče.

- Všeč so mi nabrekle bradavičke.
- Rada bi češnje.
...krava, molči!
- Jedla jih bova gola.
- Ta tvoj preklet pas.
...hudiča, pomagaj!

Trd. Mokra.
Vroče. Gola. Vroče.
Stresla sva češnje. Legla. Dihi me žgejo.
Roke drsijo. Gledaš me. Hočem te.

- Češnje bi.
- Fukaj me.
- S češnjami.
- Fukaj me!

Pregrizneš. Peška izgine.
Sok zdrsi po vratu. Jezik ga najde. Ližeš me.
Nemiru se trga. Še soka! Bradavički norita.
Roke begajo. Sok polzi po trebuhu. Ližeš me.
Lovim dihe. Peške letijo. Češnja v ustih.
Divji poljubi. Sladek si.
Trd kurac na vroči pizdi. Češnje bi. Tebe bi.
Jeziku se meša. Še češenj! Še soka!
Sladkost. Jezik me noro nabija.
Vroča so usta. Tič divje utripa.
Izgubljam pamet. Sok na konici jezika.
Treska! Grmi!
Sonce se pekla dotika.

razdejanje.
smeh.
pride čas borovnic.

[D]emon ::

Temno je ko se zbudim.
Glasna tišina rohni, le
tiktakanje ure ji stoji naproti.

Pobegnem pred njim. Ven.
V nežno zavetje teme, ki
me nikdar ne razočara.

Hodim po cesti. Skozi množice
ljudi v mestu. Skozi prostrano
puščavo samote.

In vse, kar mi manjka je
en tvoj objem.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.

windigo ::

ura je skoraj pet popoldne. jesen naj bi obarvala svet v tople rumene, rdeče in rjave. edina barva v meni in okrog mene je siva in ta trenutek si lahko potegnem dan čez glavo in spet verjamem, da bom kot otroci, ki si zatisnejo oči, izginil v sivi večer. kakšna je barva prezira, ki sem ga čutil do Farbenlehre? morda rdeča kot Marjetičina lička, ali roza kot njen cvet? modrosti temu ne bi pripisoval, čeprav je sicer modra barva presežkov in razkošja, prej bi rekel, da je bila prekrivna bela. ki izniči tudi tisti klic po trenutni neposrednosti komplementarne oranžne. tiste, ki pritegne pozornost in zapeče v oči kot ogenj. ali lahko tudi ogenj besed zapeče, opeče? ogenj tvojih besed je črn. in požira vse, naj bo vlažno ali zasušeno. ustavi se šele na prekrivni belini kosti. izgubljena mesenost. požrle so jo besede. ali so bila kriva morda pričakovanja? zame je neizbežnost brezbarvna, zate je nujno, da se razpne preko mavrice. tokrat jo slikaš z jesenskimi barvami. te niso tople, prej zatohle z nekaj dodanega razkošja. svila in biseri ne sodijo v sliko z golim vejevjem in mahom. gre za druge vrste razkošja, kot pri modri. videti so kot razkošni okraski na belini vabila. rsvp. preden še to požre črna. prelestni zvoki harfe z vabila zdaj živo prikličejo Beechama. ali je bilo ravno obratno? jebiga, res sem se ves čas nekaj trudil. in počel stvari v dobri veri. pa je vse še vedno tako sivo. a mi, če ti odgovorim, lahko obljubiš mavrico? ali se bo vse samo razblinilo kot iluzije?
mimo priteče mala Marjetica. poljubim jo na razžarjena lička in zažarim še sam. želim si, da bi nekoč razumela.

Pika na i ::

So rekli da je ostalo le še nekaj dni.
Obupno si želim da bi se motili. Da je napaka.
So rekli da čakaš da se vrnem.
Vrnila sem se. Praviš da si ok. Da te nič ne boli.
Poješ jogurt in napolitanko. Zaželiš si kave. Pogrešaš radio. Podrgneš se po bradi in rečeš da bo mami huda ker si kosmat. Brijem te prvič. Stiska me v grlu.
V glavi mi bobni. Samo še nekaj dni. Po tvojem utrujenem nasmehu vem. Da čudeža ne bo.

Zunaj sem se zlomila.

Pika na i ::

Prinesla sem ti radio in ti ga prislonila k ušesu. Nasmehnil si se.
Poješ puding in mandarino. Spiješ sok.
Pobožam te po laseh in rečem da nisi nič siv. Nisi, mi rečeš, sem pa zato rumen bolj kot sonce.
Sprašujem te če si želiš še česa. Mami. Da pride mami. Hoče me zadušiti.
Hudo mi je ker ti lažem. Da leži doma z vročino in kašljem in taka ne more k tebi.
Solze mi silijo v oči in prvič v življenju sem vesela, da si že toliko let skoraj slep.
Ne morem ti povedati resnice. Preveč bi te skrbelo. Vedno te skrbi za nas.
Grem ti po kavo. Pripovedujem ti o Benu ki je spet ušel na vrt. Nasmehneš se.
Zaboli ko se zavem. Da so to morda tvoji zadnji nasmehi.
Zazvoni telefon. Brat te pozdravlja, danes ne more priti. Pozdravljaš ga nazaj, mu naročaš naj pazi na mami.
Bojim se da se bom zlomila. Mami ravnokar operirajo na srcu.
Stisnem te za roko. Ti rečem, da se vidiva jutri. In ti meni, da greš kmalu domov.
Na robu joka se poslovim.

Ko me nihče ne vidi, se utapljam v solzah. In prosim ne vem koga. Da mi ne vzame obeh naenkrat.

Pika na i ::

Na koncu sem s potrpljenjem.
Na jetra mi gredo obiskovalci ki se postavijo dva metra od postelje in šepetajo.
Matr, po kaj si prišel? Če na obisk, stopi k postelji in povej kaj! Vprašaj očeta, ne sprašuj mene, če je kaj pojedel!
Živ je še, jebemvamsunce! Sliši, čuti, razume! Kaj vam ni jasno? A mislite da ste že na pogrebu? Ste si ga ogledali? Bo dovolj materiala za razpravljanje jutri? Hijene, mrhovinarji! Marš!
Zadržujem se zaradi očeta. Danes ni ne lačen ne žejen. Sladoled pa bi.
Grem do prve trgovine. Smešno, ko je konec poletja, samo praznijo zaloge. Pri nas jemo sladoled tudi pozimi.
Jagodni Talking Tom. Lomim ga v lonček, oče sprašuje po mami. Bolje je. Morda jutri pride.
A se že spet lažem? A bo jutri zmožna vsaj pogovora po telefonu?
Pride teta in takoj napad - seveda, normalno, jasno - da sladoleda pa ne bi smel jesti. Še preden sem ji odgovorila, ji je oče. Še zdaj mi gre na smeh ob njegovem zakaj pa ne, a bom zbolel? ne bom, pa še proti gripi sem cepljen.

Takih kot je moj oče, ne delajo več.
Ja, je hudo vedet, da ga kmalu več ne bo. Zelo hudo.

windigo ::

umetna inteligenca ne prihaja
/ai no corrida/

Nihče mu ni prerokoval kariere na področju umetne inteligence, ker je bil preprosto preveč len. Vsi so pričakovali, da se bo lotil kakšnega popularnega mešanja megle in morda uspel kot strateški svetovalec, ali bil uspešen v odnosih z javnostih, zlatolas in zlatoust kot je bil. Seveda pa je bil zadosti priseben in prebrisan, da je vedel, kje je mogoče pričakovati razvoj /in pozornost in denar/. In prelen, da bi se kjerkoli hotel truditi, fitness recimo ni bil zanj, maratoni še manj, pilates in joga pa predvsem odlična poligona za flirt. Zato se je nekoč odločil, da namesto truda s pripravo fitness funkcij, fitness funkcije raje sam vzgoji, na način kot je sicer gojil zadosti dobre /in precej drage/ genetske algoritme za optimizacijske probleme, računalniki so mleli, on pa je počival. Le da so od zdaj vsi to počeli še malo bolj rekurzivno. Težavo prve fitness funkcije je rešil z učenjem iz fitness funkcij kolegov in učenjem iz do sedaj znanih uspešnih izboljšav, ki jih je naredila stranka v svojih lastnih procesih, dodal že znane bajezijanske iterativne izboljšave.
S tem velikanskim intelektualnim vložkom (ni vedel čisto natančno, kakšen problem že rešuje) je delo prepustil računalnikom in odšel na dopust, vedel je, da kakrkoli se bo že izcimilo, bo že nekako pojasnil in tudi prodal stranki, ki je želela nekakšno optimizacijo po več parametrih, ni pa znala specificirati niti tega, kateri izid je optimalen, saj se je to pogosto spreminjalo z okoliščinami. Toda ko se je vrnil, ga je namesto algoritmov, ki bi počasi konvergirali k vse boljšim rešitvam, pričakala populacija, ki je divergirala k več različnim rešitvam, kar je nekako antitetično že sami besedi optimizacija. Čudno pa morda ne, glede na to, da je bila preizkušana s celo populacijo cenilk. Kazalo je, da bo moral začeti znova, kar pa se mu seveda ni najbolj dalo, zato je prvič v življenju zavihal rokave in pogledal, kaj se je dogajalo z njegovo optimizacijo in če je mogoč kakšen hiter fix.

Po pregledu prav nerazumljivih optimizacijskih algoritmov, je pogledal še fitness cenilke in ugotovil, da lahko tudi te razdeli v več kategorij, ki se razlikujejo v odnosu do eksternalij, tistih stranskih učinkov, ki jih ima optimizacija na okoliščine, ki lahko potem bistveno vplivajo nazaj na same optimizacijske cilje. Vse faktorje, ki so pripomogli neposredno k boljšemu rezultatu je poimenoval preprosto Pleasure in vsem, ki so spreminjali okoliščine in trenutne optimizacijske cilje je rekel Pain.

In ugotovil, da so fitness funkcije večinoma ustrezajo enemu od naslednjih profilov, ki so se nenavadno ujemali s klasifikaciji ljubimcev, kot mu jo je podala prijateljica, sicer matematičarka, ki pa se je bila odselila v bolj perspektivno mednarodno okolje:
1. Severnjaki. Zanje je bilo značilno, da če je težavnost ali bolečina v razmerju narasla preko užitkov in zadovoljstev, da so hitro šli iskat svoje zadovoljstvo na druga področja. V fitnesu in pri seksu se ne prepotijo preveč. Pleasure - Pain.
2. Obsesivni. Zanje je značilno, da jih jih negativne izkušnje kvečjemu okrepijo v smeri. V fitnesu in pri seksu se vedno zgonijo do onemoglosti. Pleasure * Pain.
3. Preprosti. Ne posebej globoki, ne posebej intenzivni, da se le nekam premika. V fitnesu in pri seksu vedno nekaj počnejo, pa ne vedo točno kaj in zakaj. Pleasure + Pain.
4. Mejni oz. borderline. Nihajo. Če Pleasure pade za malenkost pod mejo (1), jih takoj odnese čisto v drugo stran. In to krepko. V fitnesu in pri seksu ali padejo dol, ali pa se samo uležejo. Pleasure ^ Pain
5. Racionalni. Vse premislijo in proporcionirajo. Tudi razmerja so v ustreznih razmerjih. V fitnesu in pri seksu je vse podrejeno učinku. Pleasure / Pain.
6. Iracionalni. Niso v razmerju, ampak v neki drugi funkciji, ki jo je relativno težko predvideti. O fitnesu in seksu berejo knjige. Pain sqrt(ing on) Pleasure
7. Kompleksni. Ne razumeš jih. Ne zakaj, ne od kod in kako. Čeprav so včasih lahko fajn, imajo neke svoje dimenzije. Ne hodijo v fitnes, seks pa tudi ne iskazuje ravno teh ekstra dimenzij. Pleasure + i(ncomprehensible) * Pain.
8. Religiozni. Bistvo je drugje, ženejo se za nekimi drugimi stvarmi /ali je denar tudi religija?/, tebi ostanejo samo ostanki. V fitnesu in pri seksu molijo. Ali služijo. Pleasure mod Pain.
In seveda kombinirani, vendar opisljivimi v zgornjih kategorijah. Pač malo takšni in včasih malo drugačni.

Vsaj tako je bilo zapisano na listih, ki so jih našli ob njegovem računalniku. Počečkanih in prečrtanih z velikim FUCK PAIN napisanim po diagonali. Za to se tudi ni nihče preveč zanimal, večjo pozornost je vzbudilo, da ni nihče našel kar zajetnega kupčka Bitcoinov, ki naj bi jih bil imel nekje spravljene. In čez čas govorice, da so ga neke znanke videle na Kubi v nočnem klubu zagozdenega med menda kar tremi kanadskimi tajnicami in kjer je menda bil še prej izvedel pravi plesni šov ob neki prastari skladbi Quincyja Jonesa.

Pika na i ::

Na stopnicah srečam zdravnika. Prijazen in zelo skrben je.
Stopim v sobo, oče spi. Sedem na stol in ga gledam.
Sedim skoraj uro. Možno da sem tudi jaz zadremala. Zvok policijskega helikopterja.
Sladoled imam zanj. Poje ga pol lončka. Spije čisto malo soka.
Kratek blisk upanja. Vem da ga ne smem imeti. Vem kaj pomeni invaziven. Rak. Poznam lestvico preživetja. Poznam oceno zmogljivosti. Razumem vse. Tako zelo boli.
Oče sprašuje po mami. Spet lažem.
Posnela sem njegove najljubše pesmi. Prislonim mu telefon na uho. Zamrmra par besed.
Hudo mi je.


zakaj pišem tu? če se še tako smešno sliši, je tu mir. ni nikogar, ki bi mi brezčutno govoril sajbosajbo in zraven razlagal kako je promet v ljubljani res nemogoč. tu ni lažnega sočutja in ne idiotskih nasvetov. tu si raztresem misli, ko berem pisanje mojih najljubših person non grata. hvala posebej tebi, ki uporabljaš rodilnik.
tu je mir, ki ga zdaj potrebujem. da se mi ne zmeša med norci.

Pika na i ::

Parkirala sem na Kodeljevem in jo peš mahnila do bolnice.
Pozabila pogledat, če ob mostu še raste maklura.
Oče je bil zbujen. Popil je par žličk soka. Želel se je obrniti, da bi gledal skozi okno. Obrnila sem ga. Prižgala radio. Zaspal je.
Sedim in ga gledam. Držim za roko. Mirno diha. Solze tečejo.
Zazvoni telefon. Mami. Ko zasliši njen glas, odpre oči. Posluša. Njegov obraz je srečen. Kot bi mu dala milijone. Reče adijo. Zaspi.
Mami sprašuje ali ga kaj boli. Ne mami, nič ga ne boli. Res, nič ga ne boli.
Nikoli ga nič ne boli.

V sobo stopi zdravnik.
Stanje je slabo a stabilno.
Zaželim si, da bi še videl kako sneži.

Pika na i ::

28. 11. 2017
Najboljšemu očetu.
Za potovanje v neke druge dimenzije.

Njegova najljubša.

Pika na i ::

Ok sem. Normalna tako ali tako nikoli ne bom. Hvala ti oče tudi za to. Brez tebe bi bila preveč običajna.

Oči se solzijo takrat, ko vošči sožalje kdo, ki me ima rad. In jaz njega.
Kdo, ki je imel res rad mojega očeta. Kdo, ki dobro ve, kako zelo sem ga imela rada. Zaradi vseh milijard razlogov.
Za vse ostale verjetno delujem brezčutna. Mi to res tolk dol visi da ni za povedat.

Urejanje stvari okoli pogreba so utrujajoče. Naporne. In stanejo.
Kar slišim očeta, kako govori, naj za božjo voljo ne razmetavamo denarja.

Še bolj naporno je pogajanje z mami. Zaradi njenega stanja, sem popustila pri oblačilih. Najbolj rdeče ne bo. Oprosti oče, saj veš kakšen zgrožen obraz je naredila, ko sem ji to omenila.
Pri pesmih sem bila pa nepopustljiva. In seveda dovolj prepričljiva. Tudi tega si me naučil.

Napisati moram govor. Še začela nisem. V besede spravit, kako rada te imam, je prekleto težko.

Gledam slike.
Vem da bo prišlo za mano.
Da te res ne bom nikdar več objela.

blay44 ::

Dvom?
Tišina? Beseda?

Klinc, nismo stroji.

Pika na i. Misel zate, za tvojo bolečino.

Pika na i ::

Nismo stroji, ne.
Pa bi včasih pasalo, da bi bili. Programirani čudaki, ki jih ne gane nič.
Da bi preklapljali med biti meso s čustvi in pleh brez njih. In česa bi se prej naveličali?

Mimogrede - opazila sem, da Raptor že dolgo ne sveti tu okoli. Se je preoblekel v kaj bolj zmešanega ali je odnehal ali se mu je kaj zgodilo?
ne, nič nimam z njim. samo opazila sem, da ga ni.

Pika na i ::

Saj ne da ne bi upoštevali naše želje. Da hvaležno odklanjamo cvetje in sveče.
Da naj v spomin na očeta, darujejo hiši Ljubhospica.
Žalostno je, da ima Slovenija samo dvanajst postelj za ljudi, ki potrebujejo paliativno oskrbo.
Moj oče ni dočakal proste sobe. Odšel je tisti dan, ko bi ga lahko preselili tja.
Naj povem, da ne bo nobenega dvoma, tam je za vsakogar brezplačna oskrba.

Veliko jih je upoštevalo naše želje. Še več, pa ne.
Sveč bo za par let. Oče bi zmajeval z glavo in rekel - mar bi dali za brezdomce ali pa kupili hrano za živali v zavetišču, živim lahko pomagaš, mrtvim ne.

Strinjam se z njim. In si mislim takole - če že moraš, kupi svečo med letom, pojdi na njegov grob in jo prižgi. To bo pomenilo, da si si vzel čas in ga šel obiskat na pokopališče.

Ampak ja, težko je zamenjat ljudem v glavah zakoreninjene vzorce.

Cruz ::

ADOLESCENCA

Tema. Temno. Ni svetle točke. Ni tiste kombinacije črno na belo ali belo na črno o kateri ljudje sanjajo, ko čakajo, da dvigalo prispe na želeno nadstropje. Sploh ne, zakaj vmešavaš belo barvo? To je temno. Originalno. Tako zelo, da sploh ne vidiš. Noč? Noč je proti temu eno megleno, rosno jutro na katerega se pizdijo starci, ki ne morejo že takoj zjutraj kositi. Cela hiša že do osmih zjutraj pospravljena, računi urejeni, časopis obdelan, kava spita, tablete vzete. Kaj pa zdaj? V trgovino ne morejo, ker več ne vozijo. Pospravljat klet? Najboljše ja, pa spotoma se še obesit. Bolj temno od tega začetka in konca. Ampak ali je sploh začetek lahko temen? Zakaj bi bil konec temen? A je lahko svetlo, čeprav zapremo oči? Enkrat sem šel po cesti in sem videl starega znanca iz osnovne šole, ki me je rad pretepal. Z daljave sem ga na hitro pogledal, nato iz žepke vzel mobitel ter zrl v njega. Prebiral prebrana sporočila, pregledoval pregledane neodgovorjene klice in na koncu gledal v koledar kateri dan bo zadnji v mesecu in če bo kdaj četrtek prišel na osmega v mesecu(za las!). Ne vem, kako je on odreagiral. Odkorakala sva brez ene besede, a oba sva premišljevala drug na drugega v tistem trenutku. Oba sva vedela koliko je ura, saj sva jo oba imela na levi roki. Komaj sva čakala, da prideva domov, da lahko v miru greva srat. Besede ni bilo izročene. On si je zamislil kako me je pretepal in kako bi me še, jaz pa kako liže mizo na katero sem namazal mešanico moje sline in šrmkljev. A je še bolj temno od tega. Če bi otrok, ki je posiljen enkrat na teden od svojih družinskih članov videl kar jaz zdaj vidim in doživljam, bi rekel: ,,Fak, lahko sem srečen, da moram vsak petek fafati očetu, nastaviti rit bratu in uporabljati roke pri stricu." Tako temno je, da bi me temno rjava barva preslepila kako svetla je. Potem pa pride mama in mi reče: ,,Daj odnesi te smeti že enkrat."
Between thought and expression lies a lifetime.

windigo ::

ne trdim (na osnovi sv. Tomaža Akvinskega), da je posiljena ženska storila smrtni greh, ker je bila posiljena, pač pa, da ga je storila, če ni naredila vse kar je bilo v njeni moči v danem trenutku (jasno, da je pri tem treba upoštevati patološko stanje, šok, ki ga lahko povzroči ustrahovanje ipd.), da bi se spolnemu odnosu ognila.

-- dr. Ivo Kerže 24.11.2017 v Časniku


Dragi farani in še posebej drage faranke,

danes se na vas s tem pastirskim pismom izjemoma ne obračam v Latinščini, jeziku, ki bi bil sicer na tem mestu potreben in bi mi dovoljeval bolj natančno obravnavati teološko problematiko, o kateri bom govoril, vendar ker gre za praktično implikacijo, ki ima pomembne nravnostne posledice, mi prosim oprostite morebitno nenatančnost in popreproščenje, ki ga bom zagrešil zaradi razumljivosti in urgentnosti obravnavane tematike. Sodobno slovensko moralnoteološko raziskovanje del sv. Tomaža Akvinskega je pripeljalo do jasnega spoznanja, da je potrebno cerkveno učenje na določenih področjih dopolniti in precizirati, da bi lahko Katekizem, še posebej v povezavi s svetno razumarsko pritlehnostjo, ne bil zadosten pri razumevanju grešnih dejanj, še posebej tistih najhujših, ki imajo lahko posledice v večnosti.

Iz izvajanja sv. Tomaža Akvinskega jasno izhaja, da je tudi ženska prešuštvovala in storila smrtni greh v primeru posilstva, kljub temu, da se na prvi pogled zdi, da ni izpolnjen pogoj polnega pristanka in namernosti, temveč je neprostovoljnost ne odvezuje bremena smrtnega greha, ako ni naredila zares vsega, da bi se temu grehu ognila. Kaj to pomeni, da ni storila res vsega, je spet precej zapleteno vprašanje, pri čemer bom zaradi razumljivosti in enostavnosti tokrat poskusil narediti primerjavo s kontracepcijo. Ni potrebno, da ste ubili novonastalo človeško bitje in mu preprečili rojstvo in razvoj v polnega človeka, da ste zagrešili smrtni greh, za smrtni greh je dovolj že to, da ste uporabili kondom samo z namenom, da bi samo spočetje preprečili*. Prav tako še daleč niste storile vsega, ako ste jasno izrazile, da si spolnega odnosa ne želite, ali ste se aktivno in celo z vso silo upirale. Prav tako vas popolnoma ne odreši dejstvo, da niste izzivale, se šminkale, nosile izzivalnih oblačil ali se poskušale nasploh izogniti slabi družbi.
Že izpred časov sv. T. Akvinskega namreč poznamo tudi povsem praktične rešitve, ki so varovale tako nravno nedotakljivost, kot tudi dušno zveličanje, ki so morebitnim posiljevalcem onemogočile samo dejanje in učinkovito preprečevale, da bi bilo dušno zveličanje kot tudi telesna nedotakljivost resnično ogrožena. Resda so bile tedanje izpeljanke nehigienične, neudobne in so ovirale tudi vaše druge aktivnosti. Kar pa ne velja nujno več za sodobne izpeljanke, ki te manjše pomanjkljivosti v veliki meri odpravljajo, pri tem pa vam omogočajo neogroženo zveličanje vaših duš. Morda res niso povsem neopazne, vendar je na to potrebno gledati tudi kot na jasen znak vaše kreposti in odločenosti, da se v vsakem primeru izognete grehu, kot priliči krepostnim ženam in mladenkam. Prav tako apeliram na može, da si zagotovijo spremstvo v večnosti in vnaprej preprečijo, da bi morebiten nesrečen dogodek ogrozil zveličanje vaših hčera ali žena in jih tako obsodil na morebitno večno trpljenje v peklu, v skladu z reklom: "Bolje preprečiti, kot celo življenje in še potem odvezovati."

Prav tako je, kot sem vam zapisal v prejšnjem pismu, kljub vsem olajševalnim okoliščinam, ki jih lahko pripišemo adolescentni mladini, za njihovo nravstveno vzgojo, kot tudi za dušno zveličanje, nadvse koristno, da ne zapišem kar nujno, da mladim fantom pred spanjem še naprej povijate roke in jim preprečujete in jih še naprej odvračate od grešnih dejanj, ki bi lahko imele posledice zunaj efemernih okvirjev človeškega življenja, medtem ko za dekliške roke navadno zadošča že uporaba blažjih pripravkov, ki vsebujejo sledi čilija.

Deviške pasove, rokavice za preprečevanje samozadovoljevanja, kot tudi razne pomade s čilijem s podobnim namenom, lahko kupite vsak dan tudi v naši zakristiji.

V Bogu z vami,

dr. A. Kasnić

*okrožnica Humanae Vitae, poglavje 13

Pika na i ::

Ledeni piš

Ko se noč
med naju vrine,
pustim prostor
za spomine.

Rdeča barva
se razlije,
sonce čez
temo zasije.

Ognja dir
pozabo omami,
mavrico čustev
vročina predrami.

Stopinje nasmeha
čudovito dišijo,
hudobni demoni
moč izgubijo.

Uklenjen nemir
razbija vezi,
sreče dotik
pušča sledi.

Nahrani čute
podobo izriše,
zgodbo ljubezni
znova napiše.

A prekmalu so tu
jutra kočije,
takrat se srce
spet v žalost ovije.

windigo ::

Creative Writing Class

X: Howdy Michael, I'd like to talk with you about an article.
M: Oh hi, which one?
X: Well, that's exactly what I'd like to talk to you about. There was little cooperation on themes we find important lately.
M: Ahmmm, I am writing and publishing all the time about Middle east and Ukraine. I am just now preparing something on why disavowing Kurds is absolutely neccessary.
X: Sure, but we would like to have your analytic skills applied on the domestic front as well.
M: You mean me analyzing american foreign policy in general or even State department politics?
X: Not exactly. More like Russia collusion. We need your particular expertize on all things Russian in presenting the evidence on Trump campaign colusion with Russia, last few pieces we prepared did not work out as envisioned. And you've been pitched as an expert on Russian affairs before.
M: You mean you have something on hand that I should look at and put the pieces together?
X: Well, I wouldn't go that far. But it would be really great if you could come up with something hot there. Smoking if possible.
M: Andrew has been writing on that topic. He's quite good at it, I have invested my time, couple of years actually in other areas, it's not exactly I have something new and special to say about all this.
X: I know Michael, but we need to mobilize a bit here, we're not getting ahead. Some of our people have been outright foolish and some things have backfired lately, some doors in media have even closed and we almost got into plain view. We really need to open new channels and engage new people, if I am honest. And I know you are on top of what's going on also in that area.
M: But I'd really prefer to continue working on some stories on Middle east, I have quite some things there in works.
X: Listen, Michael, what you did is just starting to pay off. You've become member of several international bodies and councils, have some good contracts with major cable news networks. You earn quite a multiple of what most of journalists get these days. You might even travel first class if you wanted to. Or you could move some place nice, send kids to private schools. You know, American Dream, the complete package.
M: And I tought private jets, yachts and cribs were the new American Dream.
X: That's for the decision makers, execs and some stars, not scribes. Let me just say that right now your future is being weighted. So if you want this to continue, we need you to deliver. Now more than ever.
M: Ahmmm, ... ok, I will refocus the Beast and try to do some reinterpretation, but it might take some time, before I have something really good on my hands.
X: Fine. We're counting on you, Michael.

Pika na i ::

Vroče je

Ležim na trebuhu, brez mikice, samo hlačke. Ti pod tušem. Za tuš z mano, bo še dovolj časa, imej svojih pet minut, si mislim.
Na trebuhu ležim, ker naivno mislim, da je to dovolj varno. Da se ne bo nič zgodilo, da bova zaspala vsak na svojem koncu postelje. O ti lažnivka!
Rada bi le, da se prvi poljubi zgodijo na vratu, hrbtu, da se mi ne odpelje popolnoma takoj, ko boš jezik po bradavičkah sprehajal.

Prideš iz kopalnice, pogledam proti tebi, smeješ se (le kaj si delal in premišljeval pod tušem) in v smehu rečeš, no, zdaj sva pa oba pripravljena na spanje.
Mhm, oba veva, da spanja še ne bo kmalu.

Usedeš se na rob postelje, vprašaš kaj gledam. Leva roka mi podpira glavo, nekaj zamomljam, ti pa me tako mimogrede poljubiš. A nisi rekel, da greva spat?

Odpreš hladilnik, menda si žejen. Lačen tudi? Odpreš si vodo, narediš par požirkov. Prepričana sem, da čutiš kako spremljam vsak tvoj gib in mi oči nosi po tebi.
Ja seveda sem že prej, ko ti iz kopalnice, v sekundi ošinila tudi tisto kar je še skrito mojim očem. In pogoltnila slino tako kot jo tudi zdaj. Ma čutim tisto znano dogajanje v joškicah, ki se začne vsakič ko si te zaželim.

Nimam časa za premišljevanje o tem, ker ti nagajivec zliješ nekaj vode po mojem hrbtu. Mrzla je in še preden ti uspem reči, da bo postelja mokra, ti svoj jezik na moj hrbet. Fak, kako me butne! Ližeš tiste kaplje, ližeš mene in vprašaš hej, kako si? Pacek, ko prav dobro veš kako sem ker slišiš moje dihanje, ki se samo stopnjuje ko ti meni poljube po vratu.
Na uho spet pride tvoj daj, povej kaj si želiš. Vsega! In tvoja roka takrat pod hlačke in zagrabiš ritnico, levo, desno? Ne vem, jo gneteš, paše mi to. No daj povej, si želiš da te pofukam? Si želiš tega danes? Ja želim si! Želim! HOČEM te!

Ostanem brez hlačk, primem te ne vem sploh kam, za nogo menda, želim se te dotikat dotikat dotikat!
Daj mala, obrni se. Ne mali, ne. O ja daj da bradavičkam rečem dober večer, vem da si želiš, zelo želiš.
Prekleto si želim! O ja, želim!

Saj veš da se obrnem. In zleti mi iz ust, jaz gola ti pa oblečen, ne gre to tako. Daj prosim, naj že končno vidim česa si tako želim! Počasi mala, počasi.
Poljub, dva, pet, sto, nežni so. S prsti mi greš preko ustnic, obliznem jih. Saj veš, česa si zaželim takrat? Ne? O ja, veš da mi šine po glavi, kako rada bi z jezikom obliznila tvojega kurca. BI!
S prsti greš na bradavičke. O bog kako me speče ko se prstom še tvoj jezik pridruži! Usločim hrbet, zastokam, želim si da nikdar ne nehaš.
O ja, znaš ti z jezikom. Oprimem se te z obema rokama, vsak tvoj obliz bradavičk čutiš, kako te moje roke bolj stiskajo.

Dovolj te imam, hočem da se znebiš teh prekletih bokserc, hočem te brez njih, mi pomagaš?
Uh ko si končno brez in se me tvoj tič dotika, ne znam ti razložit zakaj me to tako vzburja, ne vem res ne vem. Ampak me, blazno!
Tvoja roka gre svojo znano pot, po trebuhu, čutiš kako se napnem, roka pa obmiruje na moji pički. Takrat ga ni, da bi mi preprečil da ti primem kurca. Fak kako je trd!

Mirujeva oba, se gledava, moraš videti, čutiti to lakoto po tebi! Moraš!
Ne vem kako dolgo traja, zavem se prstov ki drkajo mojo mokro pičko. In ti, čutiš kako stiskam tvojega tiča, pa s palcem tam po glavici božam? A ti paše? Seveda ti, ker slišim kako dihaš.
Želim si te! Hočem, da me fukaš! Hočem da moja nora pičkica vzame in stisne tvojega kurca, želim si te čutit v sebi, globoko!

Vse kar boš takrat naredil bo prav, vsega si želim, izlij se po meni po trebuhu po joškicah po obrazu, hočem uživat v tem tvojem...
O fak kako si te želim..........

ja ja saj vem da sem rekla, da bi rada z jezikom po tvojem tiču. uhh, bom zjutraj ko boš še spal, zagotovo bom pred tabo pokonci. in bom nežno po njem ki je - kot rečeš - ne še zame. je je zame, in prebudil se bo, s poljubi, z mojim jezikom, v mojih ustih. si predstavljaš? si želiš tega?

Rada te delam lačnega. Saj si postal lačen?

[D]emon ::

Tebi malo hormoncki nagajajo, jel ?

On-topic:

Samota se mota vame;
osamljen ostanek spomina.

V temnem kotu bela lisa,
v sončnem oknu spet pogled.
Skozi okno gre v kot svetloba,
da bela lisa izgubi svoj lesk.

Sivina je na bregu mojega pogleda,
še solze ne polzijo več v vrč.
V vrču roža osušena,
na oknu ni več mojih solz.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.

Pika na i ::

Štrahopetec

Priznaj!

Te vroče sence
se bojiš,
zato pred vrati
le stojiš.

Bojiš se!

Če trkaš,
se morda ne javi,
ker drug jo as
ima na kavi.

Ne upaš!

Le gotovost ti
je znana,
hazard srca pa
nepotrebna krama.

No daj, priznaj!

Da zmogel bi
v objem oblaka,
vedeti bi moral,
kaj tam te čaka.


Šepnem ti…štrahopetec si.
In ti? Zasmeješ, prišepneš mi...poredna si.

Pika na i ::

Ples s hudičem

Srce je tolklo.
Glasno sem izdihnila in prijela za kljuko.
To je to.
Nezaklenjena vrata vodijo v Pekel. Vrnitve ni.

Prva stvar, ki je pritegnila pogled, so bile rdeče zavese.
Hip kasneje slišim šumenje vode.
Globok vdih. Nisem sama.
Vznemirjenje narašča.
Ne ve da sem tu. Uživam v tem trenutku. Nemir se umirja.

Stopim k priprtim vratom.
Oči se uzrejo v ogledalu.
Fak, konec je z mano!

Pobegnem v sobo. In čakam.
Slišim srce. Voda ne teče več.
Trenutek še.

Ko nimam pojma, kaj sem rekla. Ko niti približno ne vem, kaj je rekel.
Le norela sem v sebi.
Na dosegu roke je. Na okus ustnic.
In te oči!
Zmeda popolna.

Ko se je mokro telo znašlo ob meni, sem se izgubila. Nisem več obstajala.
Posrkala me je vase butajoča energija, divje lizanje me je spravljalo ob pamet.
Lakota, neznosna lakota po njegovem telesu.

Koža na koži.
Peklenska vročina.
In ta prekleta slina vsepovsod!
Fak, zažgalo me bo!

Nemir dveh teles.
Divja norost.
Slepa za nežnost.
Strast.
Brezmejna pohota.
Fak, strgalo se mi bo!

In se mi je. Večkrat.
Egoistično sem uživala v užitku, ki mi ga je namenjal Hudič.
Nenormalno liže.
In blazno nenormalno odlično se je z njim ljubiti.

...ne bit zavistni...vsak ima možnost najti svojega Hudiča.

windigo ::

wuquf 'ala al-atlal

ko izgubiš nekaj res posebnega
da te postane strah
da ne najdeš več česa podobnega
in se zato s silo okleneš spominov
takrat začutiš stvari okrog sebe
kot ročaje, s katerimi se boš
transportiral v vzporedni svet
kadar začutiš, da te v trenutnem
trga na dvoje

čas obrusi to ostrino spominov
te stvari pa so še vedno tu
in te včasih nenadoma odnesejo
v druge dimenzije
iz katerih potem nazaj priteče
menda magnetna tekočina
v oči, ki tako privlači
začudene poglede

lacrimae rerum

ko pri drugim opaziš kaj podobnega
se grenko in neopazno nasmehneš
saj poznaš težo bremena
in pomiritev ki jo to nosi

solze v srcu
stvari v očesu
ustavijo lepoto trenutka
ki bi sicer pobegnil neopažen

mono no aware

zato skrbno paziš nanje
izkazuješ jim spoštovanje
in skrb in pozornost
da bi ostale s tabo
z vsemi nitmi pajkovih mrež

sprašuješ se
ali bi brez njih sploh zmogel
z nasmehom vprašati neznanca:
kakšno lepo vreme je danes, mar ne?

Pika na i ::

Pastirja

Skupaj so naju prignali pozabljeni občutki pripadnosti. Širitvi uspeha nisva ponudila dovolj svežih vonjev, zato so kupi nametane slame zahtevali spremembe.

Izjemno všeč mi je bilo, da si hotel štalo spremeniti v hlev in vsem živalim podariti igralne urice.
Dobro se nama bo godilo, je letelo po duhovno spufani glavi.

Obema se je luštalo prve košnje in tekanja po mehki zapeljivosti. V izobilju sva imela prostora za izdelovanje okusnosti.

Sklenila sva, da je odmevanje od gora, tipična žajfnica, neprimerna za okoljsko naravnana človeka in si pašo naročila bolj po domače.
Seveda so se hvaležno oglašale živalske strune in zdelo se je, da bo rubrika izhod, uspešno prestala kisanje.

Seštevala sva repe vseh trenutkov in jim priznala, da sva uborno travo nespametno zamenjala z deteljo.
Napihnjenost vampov je povzročala neznosen smrad. Ampak do gnojišča čustev je bilo takrat še daleč.

Spomnim se, kako lep dan je bil, ko si pritekel s palico in me silil, da bi zamenjala pašnik.
V hipu me je minilo resnicoljubno molčanje o brezmlečnem sirčku, ki se je pasel pod vrhom tvojega minimalca.
Travnik je postal poln tvojega dretja in res mi ne moreš zameriti, da sem med begom, električno napumpanim pastirjem, prepovedala rajanje v moji podobi raja.

Pika na i ::

Snežinka

Ko midva zaspanca
odpreva oči,
zunaj se glasno
belina smeji.

Kepe snežene
škratje valijo,
sonce uporno
predramit želijo.

Vrtijo se
v krogu
brezmejne svetlobe,
režejo repe
človeške grdobe.

Toplina snega
nahrani vse čute,
užitkom predava
igrive minute.

Svetle stopinje
prebujajo greh,
iščeva vino,
palačinke in smeh.

Upirava divje se
mrazu brez sanj,
najdeva vonje,
dotike spoznanj.

Ljubiva vroče
podobo te zime,
trgava utrinke,
nežno iskrive.

Nagajiva snežinka
te rada ima,
ljubi poljube,
fotelje za dva.


...za tvoj najbolj divji dotik,
en gromozanski navihan pomežik...

Pika na i ::

Brezupen primerek

Muca se na
soncu greje,
hoče noče,
pridno šteje.
En tič, dva tiča,
trije tiči...
Oooo, cela jata!
To bo čist zares
odlična tičja solata!

Upam,
da se boš smejal,
ko boš tole zdaj prebral.

Spanca od nikoder ni.
Tič mi gleda iz/v! oči!

Je že tako,
tič mi paše v roko!
/pa tud kje drugje,
mu hudga ne bi blo!/



V svoj zagovor
rečem ti,
men zares ni pomoči!




Glooooobok vzdih. In smeeeeh.


pa od nekod nadzorni prileti,
muci divji
takole govori
- o ne ne!!
muca!??
to tako ne gre!!
tičkov pridnih
se ne je!
njih se boža,
jih razvaja,
vse kar delaš,
naj jim ugaja!

muca mirno obsedi.
tičke šteje, misli si
Nič solate??
Tičkov pisanih ne smem??
Kaj naj jem??

Cruz ::

Balon

Vem, da sem,
ne pa, da ste vi,
vojne na svetu čaka zamenjava,
pasivna agresivnost in atomska bomba.

Tukaj sem,
v tej megli skrit,
decemberski mraz prebuja duha, polni trgovine.

Zakaj? Zato, govorijo reklame,
v vsaki naše sanjsko življenje,
občutki o katerih sanjamo med vožnjo,
sleherna sreča kulturnega življenja.

Drugi govorijo o piramidah v Bosni,
nekateri o ploščati Zemlji,
o smislu življenja in moralni temi,
preveč dirigentov za en orkester.

Na tisoče je stvari,
še enkrat toliko mišljenj,
še dvakrat toliko laži,
še štirikrat toliko bedarij.

Samo opazuj,
z varne razdalje,
na klopci v parku,
zgodnjo lenobo ta-male.

Srečno naključje,
jaz pa padam,
v prazen nekaj,
čakam da dosežem trdnost,
da bom lahko končno v miru spal.
Between thought and expression lies a lifetime.

yayo ::

Gledam te
mjeseče,
sunčeva guzico.

Siješ
a ne griješ.




Pizdo!



(ni moja)

Pika na i ::

Greva

Na potep.
Nekam, kjer je ljudi malo. Ker sem jih sita. In lahko me boš vsakih šest minut, poljubil na vrat. Rada imam to, priznam.

Smejem se. Ker vem, kje bodo končale tvoje roke. Prekleto prepričljive so. Vedno zadrogirajo, tebi ljube joške. Čakaj, saj so ti ljube?
Priznaj, ti je všeč ker veš. Da si bradavičke oblizujejo usta ko jih božaš.

Vroče mi je. Sladoled bi. In mraz. In tebe.
Ko se slini zmeša, si upaš kurca potopiti v moja usta? Vem, trapasto vprašanje. Podivjal bi.

Mokra. Trd. Ognjemet na strehi dveh teles.
Proti morju? Med prezeble gore? V pekel? Nimam pojma.


Ton v sliki.

Pika na i ::

Gugalnica strasti

Rada imam tvoje jutranje božanje.
Se vprašam…bi zmogla brez njega…zdaj.

Ko mi ni mar…ker sem brez sramu.
Ta najina igra je postala mamilo.
Ko čutim…prekleto čutim…da se trga obema.

Vse je tako preprosto.
Ko mi telo že v jutru hoče vse.

Ko se dogajaš ti, divje šepetajo dotiki.
Ko si tako prekleto nežen, stresa do temeljev golota dveh.

Nemirno mirna sem.
Želja sem. Na cesti brez kažipotov.
In ko me najdeš, je dih vse kar imam.

Dišiš. Tako neznansko dišiš.
Slast tiste kapljice…okušam tebe…pozabim vse.
Tu sem. Imej me!

Sem en sam stok. Ne štejem utripov. Podivjali so.
Daj, reci! Še reci! Da me hočeš!

Poguba?
Poguba si je nadela drugačno ime. Užitek.

Bil je svet. Tvoj. Moj.
Bil je trenutek. Ja, točno tisti, kjer sta svetova trčila.
Le kako sta vedela, da bova takole norela?

…….ne daš me nikomur, ker te želim zase…….

Objemaj me!

Pika na i ::

Srči

S teranom
prelita
z jezikom
umita
bradavička
se je
igrala
plesala
in
dala
vetra
tvojemu
biku
in niti
slučajno
nikoli
razmišljala
o umiku
ker
ji
paše
ta tvoj
trik
ki se
podpiše
z imenom
divji lizajoč dotik
Res
fajn je
da me
čaka
od zore
do mraka.

A
kaj
potem
ko sonce
pade
in zvezde
zavijejo
na nebo?


Ja kaj
tiho sedim
zamaknjeno
v ekran strmim
hmmm
boš dal
al ne
iz mene
vre
oja
odgovor se
pozna
vsaj 3x
če nočeš
da znorim
in te v
žlici
vode
utopim.

eeej
zajebavam
to je šala
saj veš
da
o golih
sem pisala.


ko moj ljubi
arsenal
igra
a veš
vroča
mlada
kri
iz njih
puhti
in polej
se meni meša
in hočem
da me
čist prec
in takoj
odpelješ
v fukaška
nebesa
Je pa fajn
ker
tič in muca
poraza ne poznata
In se
za njune vragolije
odpirajo
vsa
peklenska vrata.

dokler bo
še vetra kej
se ti na moč luštno mej.
Sej res...dej povej...kako si kej?

vostok_1 ::

_______

Cirka na prste ene roke jih je,
nečedna dejanja se jih ne boje,
saj hipoma pred publiko jih skrije se.

Usta široka pravice imajo,
dvoličnosti lastne ne poznajo
sicer lahko, da le priznati ne znajo.

Niti pomembno ni, saj pri pravici
tako ali tako jim dol visi,
čeprav po rami, se vseeno trepljajo dolge dni.

Take ljudi sicer poznamo iz prejšnjih dni,
vsi vemo čigavi ječniki so bili,
podli, brezsrčni, zmedeni ali moteni za ognjenimi vratmi.

Sam kaj čmo, zgleda, da narava
nam zgodbo grdo znova in znova navaja,
v lekcijo, zabavo ali skedenj poscano.
There will be chutes!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()
strani: 1 2 3 4 5 ... 13


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Nadlegovanje ali spogledovanje (strani: 1 2 3 411 12 13 14 )

Oddelek: Loža
67148480 (32452) Mavrik

Izgled je vse (op. gendale) (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Loža
41942952 (37421) Ziga Dolhar

Več podobnih tem