Prijavi se z GoogleID

» »

Ko se ti piše

Ko se ti piše

strani: 1 2 3 4 5 6 ... 13

krneki0001 ::

Če bi hotel storiti samomor, bi splezal na tvoj EGO in se vrgel v globino tvojega IQ-ja.

ZloTech ::

krneki0001 je izjavil:

Če bi hotel storiti samomor, bi splezal na tvoj EGO in se vrgel v globino tvojega IQ-ja.


Pa sej ni črnc.

vostok_1 ::

krneki0001 je izjavil:

Če bi hotel storiti samomor, bi splezal na tvoj EGO in se vrgel v globino tvojega IQ-ja.



In space there is no up or down ;)


Ni stvar samomora,
ega ali lastnega visokega umotvora.

Gre za pravico na svetu,
tisto katero mnogi si pogosto zapovejo.
A kot kaže, bolj redko pojejo.

Modri možje o tem so vedno govorili,
a pogosto le na ognjeni izboklini.

Če ne drugega v plamenih bom z njimi.
There will be chutes!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

Pika na i ::

Te
...ubija
trgovinska histerija?
Se ti rahlo meša,
ko ne moreš
normalno parkirat
niti kolesa?

Ti gre na jetra
vsemogoča krama,
ki jo dnevno
vate rine reklama?

Si jezen,
da partner nima časa,
ker rit z zabave
na zabavo le prenaša?

Maš poln kufr
žinglbols cviljenja,
edine pesmi
decembrskega norenja?

Bi december
najraje prespal,
in se v sanjah,
v lepši,
novi svet podal?

Če ja,
potlej si
iz mojega vica.
A ti sploh veš,
da se nama
dela krivica?

Dej,
pejva na cesto
mal protestirat,
se tem hudičevim
traparijam upirat!

....aaaa....ne slišm te dobr...kaj pravš?
Da ti je res grozno, ker te december jebe?

Hahaha....
zavajaš druge,
najbolj pa sebe!

Pika na i ::

Varaj!

Pregrešno vabilo
naj soncu narišem,
vetru pogodbo
z drevjem napišem.

Naj zvezde preganjam
in luno objamem,
vsak dan mi šepeče
ljubezenski plamen.

A kaj ko me
zlodji uporni držijo,
pripravijo zame
specialno kočijo.

Ponujajo mi
grde razvade,
silijo v čokoladno
mokre naslade.

Lumparije me učijo
pregnani hudiči,
dneve napolnijo
z divjimi tiči.

Saj se upiram
a nič ne pomaga,
družba razvratna
me vedno premaga.

Pika na i ::

Moški je le kos mesa

Je že pred leti prostodušno izjavila moja prijateljica Špela, s katero sva preživljali smučarske počitnice v Bovcu.
Če bi je ne poznala, bi ji takoj ostro ugovarjala. A ker je nedolgo nazaj zaključila razmerje z enim totalnim neuravnovešencem, sem se ji le nasmehnila in rekla…iz tebe govori jeza na ves moški svet, saj te razumem.
- Privoščila si bom nekoga, res…moram si ga…seks do jutra in potem čao mišek…bilo je odlično…naslednji.
- Hahaha, rada bi videla to risanko in slišala te tvoje besede.

Dopoldneve sva preživljali na smučišču, večeri so bili pa plesno obarvani. Plesalcev na izbiro…takih, ki so obvladali.
Ma, luštno je bilo. Nič težakov, neobvezna druženja ob jutranji kavi, nasmejani pozdravi po mačkasti noči….blabla

Pozabila sem na Špelino izjavo vse do pustnega večera. Vabilo, zataknjeno za kljuko, ji je narisalo en velikanski nasmeh na obraz.
- Ha, sem vedela…padli sva jim v oči.
V vsakovečernih plesnih “spektaklih” so namreč sodelovali tudi člani neke glasbene skupine….simpatični in nagajivi nakladači…ma ja, taki so vsi glasbeniki, a ne?
- To noč pade eden izmed njih…ne bo težko.
- Hahaha, imaš že izbranega ali bo šla an ban pet podgan varianta…norčevala sem se in je niti malo ne jemala resno.
- Ej, resno mislim…pa ne skrbi, ne bo se ti potrebno izseliti iz sobe. Danes zvečer bom končala v tuji postelji.
Napadel me je smeh in njeno načrtovanje me je pričelo zabavati.
- Hahaha….potrebnica in kos mesa, torej? Draga moja, ne vem, če si ti za take igrice. Da izključiš srce? Da ti je mar le celonočna telovadba? Prepričana v to? Meni se ne zdi.
- Srce? Kdo še hoče srce?
- Ok, ok…precej prepričljivo govoriš….preslepiti me ne moreš. Maščevanje?
- Neeeee, čista potreba in uživancija.

In tako sta se dve pustni šemi spravili v hotel in se noro zabavali. Ob vseh mogočih traparijah je čas brzel nenormalno hitro. In vsega luštnega je enkrat konec.
No, ne ravno konec…zabava po zabavi…v hotelski sobi enega izmed bodočih meskov.
- Daj no, pojdi samo na en kozarček
Mja…bilo jih je več…a premalo, da bi podlegla šarmu sicer privlačnega meska.

Špela pa…se je prikazala enkrat dopoldan. Nekam čudne volje. Ok, po nočni telovadbi je človek verjetno utrujen (kakor kdo)…a na obrazu mu mora igrati nebeško blaženi nasmešek…ker so potešene vse, še tako majhne želje.
- Ej, budale so nama nastavile jajce v posteljo…in veš kaj mi je odgovoril?…da je to interna fora. Kam je izginil človek, ki mi je še včeraj trosil nežne besede?
- Ahaaa…besede.
- Bemo, človek bi mislil da vsaj obvlada!
- A?
- Ma daj, povprečen, nič posebnega. Predigre ni v njegovem repertoarju. Zasmrčal je po prvem seksu.
- Torej si izbrala slabo kvaliteto mesa?
Zlobno vprašanje, vem. Vzdržala sem se tistega…rekla sem ti, to ni zate.
- Hmmmm…
- Se počutiš mogoče ti…kos mesa?
Tišina je trajala že malo predolgo. Bila je pa zgovorna. Zelo.
- Zjutraj so vpadli v sobo ostali. Morala bi videti njihove obraze. Jasno je pisalo na njih.
- Še en kos mesa? Številka?
- Bemo, počutim se kot smet.

Kar je še ostalo dni do odhoda, Špela ni imela obstanka. Žrla je sebe in mene, razčlenjevala besede, iskala skrite pomene.
Njen kos mesa – za eno noč, je skorajda ni poznal. Tako je rekla – po srečanju z njim v trgovini.
In potem je čepela v stanovanju, ni se ji ljubilo na smučanje, prepričevanje, da zadnjega večernega plesa ne smeva zamuditi, je ni ganilo.
Kos mesa jo je dodobra sesul. Da je le ena izmed mnogih, ki so šle…ki so lovile…in bile ulovljene. In hip zatem zavržene…kot smet.

In jaz nisem imela srca, da bi ji tistikrat povedala o zadnji noči in vabilu na mečkanje rjuh.
Čez čas, ko se je izkopala iz samoobtoževanja, sem ji povedala tudi to. Nasmehnila se je in rekla…Bila bi nora, če bi šla. Sploh, ker sem ti povedala, da tip ne obvlada. Slabega seksa pa niti sovražniku ne privoščim…torej ga tebi še toliko manj.

Ne, ne … meni ni do tega … biti kos mesa – ena izmed neštetih črtic.
Ne, ne … meni ni do tega … imeti zgolj kos mesa.
Samo goli seks? Je premalo, mnogo premalo. Da bi te spustila v bližino srca.

vostok_1 ::

Mal te meče Pikica? ;)
There will be chutes!

Unknown_001 ::

vostok_1 je izjavil:

Mal te meče Pikica? ;)


Da ne bo kj tebe obrnil.

vostok_1 ::

Prosim?
There will be chutes!

Unknown_001 ::

vostok_1 je izjavil:

Prosim?


Kaj prosiš?

vostok_1 ::

Da mi obrazložiš kaj je bilo tisto.
There will be chutes!

Unknown_001 ::

vostok_1 je izjavil:

Da mi obrazložiš kaj je bilo tisto.


Kaj ti pa imam za razlagat?

vostok_1 ::

Vljudno te pač vprašam, ker nisem razumel.

Če ne želiš odgovorit. Šure, have a nice midnight then.
There will be chutes!

Unknown_001 ::

vostok_1 je izjavil:

Vljudno te pač vprašam, ker nisem razumel.

Če ne želiš odgovorit. Šure, have a nice midnight then.


Svet je čuden.

vostok_1 ::

Se strinjam.

Si v redu drgač?
There will be chutes!

Unknown_001 ::

vostok_1 je izjavil:

Se strinjam.

Si v redu drgač?


Ne.

vostok_1 ::

Kje tiči problem?
There will be chutes!

Unknown_001 ::

vostok_1 je izjavil:

Kje tiči problem?


V glavi.

vostok_1 ::

Hmm. Ok, sam več kot kak nasvet vrjetno ne morem ponudit.
There will be chutes!

Unknown_001 ::

vostok_1 je izjavil:

Hmm. Ok, sam več kot kak nasvet vrjetno ne morem ponudit.


Včasih izgubim voljo. Kdo sem, kaj sem? Objektiven stroj oz. nekdo ki večino časa ni sposoben čutiti ničesar. Če bi mi zdaj dal klofuto je ne bo čutil. Pride preblisk... naatane čudna mešanica.

Jolly fella ali stroj, ki hladno izpolnjuje taske. To je vprašanje. Kdo sem, kaj sem. A failure?

vostok_1 ::

Nisi failure Raptor.

Po mojih izkušnjah na STju, mi deluješ kul soforumaš. Relativno lep in fizično sposoben, pa tud denarja ne zgleda, da ti manjka.

I wouldn't call that a failure.

Neka stvar te muči. Predvidevam, da ženske...
There will be chutes!

Unknown_001 ::

Tudi tebe lahko obrne tako kot je mene zdaj.

Dovolj jasno?

Niso ženske vse. Deloma tudi, bolj gre za vprašanje ali sem resnično sposoben čutit nekaj do drugih. Si kdaj dobil opazko, da si brezsrčen, čeprav si hotel delati le objektivno dobro po najbolj razumni poti?

Pika na i ::

@Raptor F16...za ušesa te bom.
Ne poslušaj tistih, ki ti govorijo da si brezsrčen. Ker TO NI RES.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Pika na i ()

vostok_1 ::

@Raptor
Doživel sem vsega in svašta.
Maybe that's why everything looks so silly to me.

Take opazke sicer še nisem dobil, ker načeloma sem bolj obratno.
Da sem asshole, kot pravijo nekateri, je predvsem reakcija ljudi, na katere se je machiaveli skliceval že toliko let nazaj.

But anyway.
Tipi so običajno nekoliko hladni. Sem videl že velikokrat.
Ampak i've seen no reason, da bi ti bil brezsrčnik v slabem pomenu (kot nekateri....khm...drugi).
Hell, nisem niti zasledil, da bi sploh bil brezsrčnik.

Je dotična situacija rešljiva (salvageable), ali what is done, is done?
There will be chutes!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

Unknown_001 ::

Moram prespati.

vostok_1 ::

Ok.

Sam to...

če je situacija popravljiva, naredi nek okvirni plan napada.

Če ni...fuck it.
There will be chutes!

kuall ::

fajn pišeš pika :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: kuall ()

vostok_1 ::

Damn it kuall.

Pa sem ti mislil tako lepo sporočilo napisat, preden si editiral.
There will be chutes!

kuall ::

naj bo to tema za piko da piše svoje lepe pesmice raje, ne pa nakladalnica. :) zato sem zbrisal.

vostok_1 ::

No prob.
There will be chutes!

Pika na i ::

Pa dobr...tukaj lahko piše vsak, kar želi.

krneki0001 ::

vostok_1 je izjavil:

@Raptor
Doživel sem vsega in svašta.
Maybe that's why everything looks so silly to me.


O, another one!

Pika na i ::

Imi ga nai (Ni pojma)

Hi wo tsuketa.
Atsukatta!
Futari ga neteshimata.
Futari!
Hontou?
Hai!
Neruna yo!
Futari ga mezameteru?
Te ni ireru!
Asa no okurimono!
Kiri no sora?
Oogoe wo dasu!
Pakupaku!
Asagohan ga naite!
Ume no tane!
Shitto kaori!
Chyoushi ga heta!
Hontou?
Hai!
Nebou no futari okinasai!

Prižgal je ogenj.
Bil je vroč!
Zaspala sta.
Oba!
Res?
Da!
Nikarta!
Zbujena
Prejela bosta!
Dar jutra!
Rosno nebo!
Zakričalo bo!
Ham!
Zajtrk
joče!
Peška
slivova!
Diši
zavist!
Kondicija
zeha!
Res?
Da!
Vstanita zaspanca!

Pika na i ::

Tebi

Zaprta med
snežinke
svečano
obljubljam,
da ti
bom vedno
povedala
kdaj
tvoja beseda
zveni
kot
kos
smrdljivega
mesa,
vrženega
psu,
ki mu
želiš
smrti v mukah.

V prisego
spada tudi
zavitek
prijazno norega
krcanja,
ki ga
boš
deležen,
kadar boš
preveč
trdo
stopal
po
mojih
ranah.

In lepo
te prosim,
nikdar ne
hodi
okoli mene
z vrečko
potuhnjene
prijaznosti,
ker
jo bom
vedno
zamenjala
za
samoto
izgnanih
črk.

A veš,
imam pa
rada
poledenele
ceste,
ko si
ti
v bližini.
Takrat
še tako svinjski padec,
sprejmem z glasnim smehom.

In vem, da veš. Nekatere je vredno ponavljat. Stokrat in stokrat. Nekaterih ni nikoli dovolj.

Pika na i ::

Lepljiva zavesa

Pod zelenim vsakdanom višina išče nagrado za brezskrbne potope.
Razgled si čisti ušesa in ga ne zanima poskakovanje mehko kuhane sivine.
Zaprta sledilna naprava riše. Pogumno se derejo koraki slovesa.
Potrgani kabli čemerno slonijo na polici vseenosti. Čas jim krajša dobrodušen medenjak.
Sladkoba drgeta, pozabila je obleči plašč.
Karneval zmešanih kart podpira trgovanje. Možgani histerično zidajo surove izbire.
Iz razbitih mlačnosti sili smrdeč dim. Ograjena svoboda brez načrta podira prostor.
Kotalkanje čustev nima enakovrednega naprotnika.


Ko se sebičnosti sesedejo pljuča,
je iskanje srca brez zavor,
otročje lahka naloga.

Pika na i ::

Popotnica

Ti veš,
da je sreča le del,
med
"preteklo in prihodnjo nesrečo".
In da,
rada se utrudi,
ko srečuje
pogoltne ljudi.

Včeraj sem jo srečala.
Hodila je počasi,
čevlji so jo žulili
in rahlo je šepala.
Videlo se je,
da ni srečna.
Ponudila sem ji stol,
da si malo oddahne.
In natočila
vodo iz pipe.
Prepredena
z lomljivim
upanjem,
me je
hvaležno pogledala,
si popravila
krilo
in
v dokolenke
zataknila
novo moč.
Komu jo
bo namenila,
ne ti ne jaz,
ne veva.
Še sreča!

Hvala za branje in potrpljenje,
prijaznost in nasmejanost,
za vse drobne pozornosti
in
simpatične nagajivosti.

Naj se vam leto 2018, razmeče po vaših željah!

Pika na i ::

Stolp

Sem rekla, da bi šla na Grad. Z gondolo, ker se mi ne da peš v hrib.
Parkiram tam, kjer vedno dobim prostor. Prideš mi naproti in nekaj o tem, da si žejen. Ja, prav, tudi meni bi moralo kaj steči po grlu, greva potem gor, nad Ljubljano?
Se mi zdi, da ti ni ravno prav, ampak ker si tak kot si, mi ugodiš. Lepo, cenim, ne pozabim tega.

Gondola je napol prazna. Rada sem v tvojem objemu, toplo je, rada se te dotikam, mehke ustnice imaš.

Hitro sva na vrhu, nekaj se oblači, karta pa enosmerna. Brihtna jaz, res ni da bi se hvalila, brez dežnika. Ampak ja, saj veš, rada sem s tabo, mokra. Pa kaj potem če je to dež in ne tuš.
Ja ja, spet jaz v glavi tuš in ...
Ne ne, danes bom pridna, poslušala bom tvojo razlago o grajskem stolpu. Saj res, a greva gor, se ti da? Nič bolj kot meni, ampak že tako dolgo nisem bila na vrhu.

Hudo, ta vrh me spet vrže, ko da se mi je popolnoma zmešalo. Približno tako kot se tebi, ko si privoščim obema ljub položaj? A kateri? Ne ne, nič ne povem, saj ga dobro poznaš. Rad ga imaš, jaz pa še bolj, ker te takrat čutim, zelo, o ja, zelo!
Huh, kdaj si rekel da je bil zgrajen stolp?

Piha, razgled pa tudi ni tak ko z razglednice. Ampak, nikogar ni! Itak, kot da biku pokažeš rdečo.
Neeeeeeee, če sem rekla, da bom danes povsem normalna, se bom tega držala.

Ha, se pa tebi začne dogajat. Konec je z razlagami o materialu zgrajenega stolpa, na ušesa mi prihajajo popolnoma druge besede. Raste, stolp poželenja?
Huuuh, kje se končuje?
A nisem jaz nekaj o normalnosti? Ah ja, z lahkoto pozabim, s trdno trdim argumentom me vedno prepričaš. Da sem še kako normalna!

Huhhhhhh!

Madona, kako sonce sije! Pogled z vrha pa ubijalski!

Huuhh. Ti. Pacek.
Všeč mi je.

Pika na i ::

Redno je žlahta od norosti

V postelji se najdem.
Najraje takrat ko nama uspe zaklenit vse obveznosti.
V bojišče jo spremeniva.
Brez krvi, z energijo ki diši. Po nama.
Zavita v nič, prepredena s tvojimi dotiki.
Smisel fuka res ni jebanje v glavo.
Tako lahko je, ne obstajati. Imeti luno in sonce med nogami.
Vsega se res ne da kupiti.

Manjkaš, ta hip.
*******Brez obleke, s trdim. Z željo. S polnimi jajci.
***************Podivjano ustrežljiv.
Poln kurac, polna usta sline. Menjava?

Unknown_001 ::

All you need is:

f(x) = 1/sqrt(x) ;

x^2+y^2 = 2 ;

f(x) = 2*abs[-2x];

f(x) = -2*abs[sin(y)];

:D

Zgodovina sprememb…

Pika na i ::

@Raptor:)...če nima kakšnega specialnega prevoda, potem z njo poskrbiš, da še pekel zamrzne?

Ljubke prijateljice

Dlake najraje rastejo
ob deževnih dnevih.
Ok, tudi ko sonce sije
jim ni hudega.
Takrat iz omare
vzamejo brisačo
in gredo ležat
pod drevo.
Če kaj premišljujejo?
O, seveda! O tem,
kako jim je lepo na svetu,
kadar jim ni treba
prenašati ljudi,
ki jih preganjajo
in zmerjajo s kocinami.

naj cvetijo...naj se redijo.....in britvicam figce molijo.

windigo ::

Inferno je dolgočasen film in tako slab krimič, da ga tudi Hanks ne more rešiti in verjetno tudi literarna predloga ni kaj dosti boljša. Pokaže pa in vrti se lep čas okrog posmrtne maske Danteja Alighierija, ki pa v tej podobi na prvi pogled zgleda precej siten stric, ki je prej preživljal dneve v kotu na kolenih kot pa v postelji z Beatrice ali kakšno kasnejšo tolažnico. No tudi če se spomnim pisanja, tudi tam ne nastopa kaj dosti drugače, pa naj se trudi s svojim novim življenjem ali kakšno komedijo. Ko so trubadurji brenkali na laskajoče srčne namesto na g strune, je naš Dante raje špilal air guitar. Zato pa je natančno popisal oz. nekaterim včasih še živim pripisal večne muke in trpljenje in to praktično skoraj vsakomur, ki ga je kdaj srečal. Z izjemo Beatrice, ki pa deluje tako nesnovno in idealizirano, da bi staro tečnobo morebiti lahko celo kak dan ali dva prenašala, kaj več pa bi bilo kljub temu že nepredstavljivo.

Če so stari zoper srčne bolečine priprorčali Remedia amoris, da Dante malo več telesa Prvem Korinčanom 13, ostane pa znotraj okvirjev nesnovne ljubezni, v kateri ni tovarištva hipolitov, ko zrejo v oči hordam grozečih Perzijcev, družinskih vezi, niti tistega sonca, ki ga Pika na deževen dan najde na vrhu grajskega stolpa v Ljubljani, medtem ko razkazuje obe polovici svoje lune nebesom. Ne veselja, ne bolečine, ne strasti, ne navezanosti, ne trpljenja, ne prijateljstva. Glede na Pekel sicer nisem čisto prepričan, da ni ostalo tudi nič sovraštva, ampak bodimo tukaj malo velikodušni in ga izbrišimo iz slike. In zdaj bodo nekateri trdili, da ne ostane nič, drugi, da je to kar ostane vse kar je, oz. vsaj vse, kar je kaj vredno. In tretji, ki v teh dveh trditvah ne bodo videli nobenega nasprotja.

Vendar pa obstaja razlika med knjigo in filmom Inferno, v tem, kako se knjiga in film končata. V knjigi namreč tisti literarni Hanks po imenu Langdon ne uspe preprečiti širjenja virusa po celem svetu, vendar slednji ne povzroči izumrtja (noben virus ga tako ne more, ker bi se ob zadostni redkosti gostiteljske populacije tudi sam ne mogel širiti), ampak samo neplodnost. Kar je za celotno populacijo pravzaprav precej bolj nevaren zaplet, kot pa množične smrti. Ampak tukaj, ko se zanimiv del zame začne, se zgodba za Dana Browna že konča. Nadaljuje se morda v filmu Children of Men, vendar je ta zanimiv prej zaradi slik v ozadju, kot pa zaradi naivne katarzičnosti, ki jo prinaša otrok.

Ki pa morda ni tako naivna. Ker otrok prinese veselje, strah, bolečino, obup, strast (no morda prej ta otroka), trpljenje, navezanost in še in še. Vse tisto, česar se je Alighierijeva predsmrtna maska, pa tudi kak Buda na vso moč varovala s previdnostjo, zmernostjo in po potrebi še pravičnostjo in pogumom, še prav posebej pa z vero, upanjem in ljubeznijo.
In se zato vprašajmo, kam nas bo odnesla prav slednja ljubezen, takšna, kot jo je pravzaprav ustvaril Dante Alighieri, kar na tem in ne morda na kašnem drugem ali onem svetu, če se že odločimo zanjo, v geometrično sferična nebesa, v vice južnih morij ali v led pekla?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: windigo ()

Unknown_001 ::

Pika na i je izjavil:

@Raptor:)...če nima kakšnega specialnega prevoda, potem z njo poskrbiš, da še pekel zamrzne?


Vse je možno
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Pika na i ::

Mišek

Tam na tisti
dolgi njivi,
se igral je
mišek sivi.

V sreči mu
žare oči,
glasno mišek
se smeji.

Poskakuje,
luno prosi,
naj mu smeha
še natrosi.

Naj že zleze
dol na njivo,
zvezdo vabi
nagajivo.

Vetru kliče
traparije,
soncu
žarke
vse poskrije.

Igra pa se
vsa podre,
ko oko
mu mačka uzre.

Jo ucvre
čez mokro travo
in pozabi
na zabavo.

Da se kaj
mu ne zgodi,
v domačo luknjico
zbeži.

Tam se mami
je zlagal,
da pred slonom
je bežal.

Mama se je
razjezila,
mišku
takole zagrozila:

"Veš, na njivi slonov ni!
Bi rad, da se vsa žlahta nam smeji?
Če še kdaj
se boš zlagal,
se na njivi
več ne boš igral!"

Pika na i ::

Strela

Treščilo je z vso silo.

Ljubezen?
Kaj bi z ljubeznijo…mlačnost osladnih ljubezenskih napevov se ne more primerjati s to divjo silo…ki suva…in ni oprijema…nikoli dokončan pad…
…grobi premiki…ki ti ne dovolijo vdihniti…hlastajoč za zrakom hočeš, da dihi izginejo.
Hočeš to, razumeš!

Jebeš romantiko…igraj se z mano!

Naj divjam… pod nenasitnostjo rok.
Naj poči morala… pod tvojimi prsti.
Naj…
Daj, preliži me!

Trd, zafukano trd si.

Daj, zdrkaj se zame!

Nor od strasti…

Ej…pišem besedico strast…in te čutim.

Jebeš romantiko…jebe se mi!

Pika na i ::

Ko je moški.......

……štor od štora ali zakaj ima moški akumulatorske kable, če ne ve, kako se jih uporabi…o minusu in plusu pa sploh ni vredno izgubljat besed.

Jutro je lahko tudi tako. Da ti avto ne vžge. Ne da niti glasu.
Ker si bil opozorjen, da se to lahko zgodi, preklinjanje odpade. Nerodno je le to, da v zgodnji jutranji uri ni ravno lahko najti koga, ki bi tihemu avtu pomagal, da bi spet zabrnel.

- A ti ne vžge?
Kako bistroumno vprašanje! Ne, ponavadi – tako, ob ponedeljkih – se igram, da je avto velika pošast, ki jo moram premagati – se pravi utišati.

- Akumulator nagaja, ja.
- Imam jaz kable. Grem ponje.
- Super, bova poskusila.
“Daljni”(pet hiš stran stanuje) sosed je to. Srečujeva se samo na cesti in si kimava v pozdrav. Ne vem niti kako mu je ime.

Hitro se je vrnil. S kabli v rokah. In me gledal.
- Ti, a ti veš kam moraš priklopiti?
- Ne mi rečt, da ti ne veš?
- Ja, na akumulator, a ne?
Na jeziku sem imela že eno “čudno” besedo, pa sem se vzdržala. Je le prijazno ponudil pomoč. Moram potrpeti!
- No, daj, odpri pokrov.
- Zakaj?
A sem to jaz dobro slišala, da me sprašuje, zakaj? Šteeeej…ena, dva..petnajst.
- Zato, da bova priklopila kable na akumulator.
Kako sem jaz mirnaaa…nedelja je…nikamor se mi ne mudi…moški so čudoviti.
- Ja, saj meni dela, tebi ne.

So ponedeljki, ki so takooo lepi…ker recimo v nedeljo Arsenal premaga Man United in me evforija drži še cel teden…ali pa nedeljsko crkljanje od jutra do večera, ki me drži v zraku do naslednjega vikenda….ali pa….
In so ponedeljki, ko navsezgodaj naletiš na primer novodobnega moškega, ki…ki… bi ga najraje…ma ne vem več, kaj bi zjutraj naredila z njim. Priklopila s kabli na 220?


- Veš, kable morava povezati med seboj. S tvojega akumulatorja na mojega se bo pretakala energija . Nastala bo vez med nama. Oprosti, med najinima avtomobiloma.
Kaj govorim, saj nisem normalna!
Tisti, ki me pozna, bi ob tem mojem govorjenju opazil začetek norčevanja. Sosed se je pa nasmejal – dobri fori mogoče? Dobri?

- Pismo, kje je ročka za odpirat pokrov?
Drži, nekateri avtomobili jo imajo kar dobro skrito, a menda ja veš, kje jo ima tvoj lasten avto? Ne? Čudno.Končno se odpre pokrov in začuda se tudi akumulator najde. Pa zdaj?
- Kam zdaj to gre?
Priznam, z ihto mu izpulim kable iz rok.
- Črna na črno….rdeča na rdečo.
- A to je vsa umetnost?
Mhm…ti si svojevrstna umetnost, si mislim in pomislim, če sem v življenju že srečala moškega, ki o tem ne bi imel pojma. Nisem. Vse je enkrat prvič, ne?
- Daj prižgi avto.
Ker se mi zdi, da bi lahko padla še kakšna beseda v stilu zakaj, brž dodam
- drugače ne pride elektrika v mojega.

Menda ni veliko takih, so pa.....sem slišala...iz moških ust.

Molči, baba..mooooooolči!
Bom, bom.... ob svetem Nikoli!

krneki0001 ::

Moja mama je strela, moj fotr je grom, če hočeš bit moja, prključ se na štrom!!! :))

Unknown_001 ::

Pivo se peni, jebe se meni. Gledam valove, prostranih širin, modro je morje ne dam ga za vzdušje urbanih sivin.

Pijuckal sem pivo ves dolgi dan, v senci zaspal a zbudil daleč se stran.

Jaz nočem v šolo! iz postelje drl sem se, ko budilka neumorno moje živce žrla je :(

Uganite, kdo je danes deponiral radio-uro z 5EUR :|
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Pika na i ::

Pa ja, vse se lahko zgodi nehote. Ponesreči.
Hudič je, če si v tej nesreči, užival.
Kako se lahko odkupiš, sam sebi?
A je sploh pomembno?
Seveda je, ker potem greš lahko mirno spat.

In imaš
tako

Jutro

Če ne bi tako trdno spala, bi verjetno slišala kako mi govoriš...daj mi pičko, fukal bi te zdajle.
Tako pa ti ne preostane drugega kot da se z rokami - ohhh, kako mi je to všeč - sprehodiš po vsem kar sem jaz.
Vseeno kam jih položiš, pašejo povsod, rade se me polastijo, gola koža jim diši, ne skoparijo z dotiki.
Povej, ali premaknem nogo, ko si prsti noro dobro privoščijo bradavičke? Ali pa se nemara celo v spanju zasmejem, ker vem, da mi jih bo tvoj jezik čez minuto še božansko prelizal?
Zastokam, ko te s prsti odnese v pičko?
Uživaš, ko jo najdeš, mokro in pripravljeno, da stisne kurca v svoj objem?
Ko ga počasi porineš vame, hočeš da se popolnoma zbudim? Ali pa ti paše, da te na pol v snu prosim, fukaj me?
Vem pa zagotovo - s kurcem v pički začet dan, paše obema.

windigo ::

Potence Boštjanov

Imam soseda Boštjana. Vidim ga 2x letno, ko kosi travo pod cesto. Travo sicer verjetno kosi večkrat, ampak morda v času, ko mene ni doma. Sicer ga ne vidim, ker je vedno v hiši. Nima službe, žene, punce, ne hodi okrog, predvidevam, da je doma v svoji sobi. Morda za računalnikom, piše. Verjetno prebere tudi kakšno knjigo. Ni videti, da bi bilo karkoli narobe z njim, tudi zgleda nič kaj napačno, le malo zaraščen je. Ne vem, ali je zadovoljen s tem, kako živi. Včasih se vprašam, kaj bi bilo potrebno, da bi se kam premaknil. Morda mu kdaj kakšna pride pozvonit na vrata.

Glede tega se javno oglaša nek drug Boštjan. Ni sosed, vidim ga 2x letno na televiziji. Morda se tam pojavi tudi večkrat, ampak takrat, ko je ne gledam. Sicer rad sedi v sobi in bere novice. Ima mlajšo ženo in otroke in hodi ven. Zgleda rahlo hecno, navadno z majhnim metuljčkom, plešo in brado, ki zakriva estrogensko zaokroženo bradico in hecnim glasom. Vsem naokrog razlaga, da so pobje danes pobabjeni s čudnimi piskajočimi glasovi in estrogensko zaokroženimi bradicami. Oziroma nepravilno maskulinizirani. Videti je zelo zadovoljen sam s sabo, verjetno si plešo razlaga s presežki testosterona. Malo manj pa je zadovoljen s celim svetom okrog sebe. Na ves glas bije plat zvona, da smo zato vsi sredi katastrofe.

Tudi meni je ime Boštjan. Nekje 2x letno se počutim še posebej fajn, le malo mi zvoni po ušesih, ko si menjam testosteronske obliže. S frišnimi zgledam in se počutim še posebej odlično. Injekcij ne maram, telo je moj tempelj in ga na tak način ne skrunim. Pazim s kom in kako se pokažem zunaj, da ni potem cel halo po celem mestu in doma. Poslušam podkaste, čeprav jih navadno ne slišim, ker mi v avtu preveč pozornosti jemljejo prekleti idioti na cestah, ki se ne znajo umakniti in ne znajo voziti in ki bi jim razbil gobce, če se mi ne bi mudilo. Enkrat, ko bom imel slab dan, bo komu odzvonilo.

Pika na i ::

Čevljarja

Čeprav si zmeraj dvomil, sem te imela vedno rajši od prijateljic, katerih obiske si tako ne maral.
Eden od manjših razlogov, zakaj so tako rade hodile v četrto nadstropje, so bili tvoji čevlji.
Se vržem v pepel in priznam, da sem jim povedala za tvoj odnos do njih tistega dne, ko si mi rekel, da oranžne štikle ne pašejo k mojemu obrazu in da sem totalno brez okus(n)a.
Ker tega nikoli ne bi smel reči, je bil prepir edina pametna posledica.

Da je bil tvoj fris zelen od zavisti, mi je butnilo v glavo šele pred kratkim. Črni in rjavi tekmovalci za veliko nagrado naj čevlja, se pač ne morejo meriti z oranžnimi lepoticami.
Če bi mi povedal približno število njih, ki so se skrivali v zaklenjeni omari in mi vsaj kdaj pa kdaj dovolil, uporabiti tvojo škatlo s krtačami, kremami in glanc krpami, ne bi nikdar njuškala in si po nasvetu Magde končno dala naredit dvojnik ključa posvečene omare.
Vem da to ni bilo po predpisih, ampak firbčnost mi je speštala razum, poskusi razumeti.

Ko sem zagledala vse tiste listke, ki so govorili o dnevu nakupa, obrabljenosti, datumih čiščenj in čevljanju po cestah, me je pobiralo od smeha.
Smejala se je seveda tudi ženska kompanija, ko sem jim pokazala razvrščenost in težko sem jih vedno znova in znova prepričevala, da je fotkanje prepovedano.

Razkrita je bila tudi skrivnost tvojega upiranja, da se z mano bosonog preganjaš po travniku.
Zdaj razumem, listki na gležnju ali prstih, bi res izgledali čudno in bi skvarili podobo urejenca.
In če si našel moj oranžen pildek na tvojih čevljih številka 29 obrabljenost skoraj za stran, čevljani in čiščeni petnajstega maja, potem si odkril še en razlog za moje (ne)okusno slovo.
strani: 1 2 3 4 5 6 ... 13