Ko se ti piše

.

Pol twitterja se te dni na vse kriplje trudi, da bi dokazalo, da je lahko 2+2=5 v vsaj približno sprejemljivem kontekstu. Druga polovica pa jim na vsakem koraku pod nos moli Orwella in 1984, kjer je prav ta enačba simbol predaje pred totalitarnim diktatom partije, družbe.

Kaj se vendar grejo, bi se zraven hitro vprašal novodošli ali pa ne preveč zainteresirani opazovalec. Glede na predstavljene dokaze in posmehe, mu bo hitro jasno, da ne gre za kakšne matematične spore. Kvečjemu za filozofijo matematike, ki z matematiko nima kaj dosti skupnega, kot se s samo matematiko ne ukvarja niti tale zapis. Kakšni interesi so za sporom, pa nam morda lahko osvetli vprašanje, kaj je matematika. Zgleda, da če znamo odgovoriti na to vprašanje, lahko ugotovimo, kje trčimo ob meje realnega in se vprašamo po resnici.

Matematika je gotovo v celoti družbeno konstruirana, nič naravnega ni v manipulaciji s simboli. Matematika tudi ne preučuje narave. Naravo preučuje recimo fizika, ki pa kot orodje uporablja matematiko. Pogosto se namreč izkaže, da je matematika take vrste konstrukt, ki nam pomaga pri razumevanju in opazovanju realnosti. Neke vrste periskop v realnost.

Pri tem se matematika ne ukvarja z ničemer specifičnim, kaj šele realnim. Prej bi morda lahko rekli, da se ukvarja z vsem mogočim (in tudi tem, kje so meje mogočega). Navadno na specifičen način, tako da imamo neke posplošene objekte, za katere veljajo nekatere vnaprejšnje zahteve in nekaj generativnih pravil, nato pa poskušamo ugotoviti, kaj vse lahko iz vsega tega generiramo, predvidimo, spoznamo in elegantno opišemo (pa morda tudi, česa ne moremo). Nekako pa kar praviloma velja, da je tisto, kar je dejansko, ni nemogoče ampak je povsem mogoče (in tako v abstrakciji predmet preučevanja matematike).

In recimo, da se ukvarjamo s čuvanjem ovc. Matematika nam ponuja tu cela čudesa orodij, ki nam pomagajo, da se nam čreda ne razkropi. Recimo štetje. Število ovc, ki je hkrati intuitivno in abstraktno, važno pa je, da je zjutraj in zvečer enako. Seštevanje, ki omogoča več pastirjem, da družno opravijo nalogo, ali pa se celo med delom zamenjajo. Ali so to vsa miselna orodaj, ki bi jih lahko uporabili pri čuvanju ovc? Gotovo niso, morda se da kaj podobnega doseči z zarezami na vejah, madeži na stenah (in kakšen matematik bi ob tem morda našel uvid, da so te operacije homomorfne), težje pa bi morda šlo s sledmi v pesku, s pesnjenjem ali opazovanjem oblakov. In verjetno ne bi šlo ravno najbolj gladko niti s kakšnimi modifikacijami tega družbenega konstrukta, ki mu rečemo matematika, ki bi priznal 2+2=5 za veljaven teorem pri preštevanju in seštevanju diskretnih objektov.

Matematika nam včasih pove tudi, kje so meje nujnega in poljubnega v posameznih strukturah. In ker se realnost ponekod obnaša na vsaj podoben način, kot smo to predivdeli že s preučevanjem abstraktnih matematičnih struktur, lahko že vnaprej zaslutimo meje našemu obnašanju in naši volji in našim interesom, ki jih še s tako voljo in naporom ne bomo mogli spremeniti.

Matematika je družbeni konstrukt, ki ga je cel svet z vsem kar premoremo sestavljal tisočletja dolgo. Matematika je naslednji in precej težji izziv za neskončno opic potem, ko bodo najprej do konca izpilile Hamleta.

In ker je matematika orodje, ki nam lahko pomaga delno spoznavati realnost, tistim, ki trdijo, da je 2+2=5, ne bi zaupal niti ovc v varstvo.

In če ima ena stran težave z sprejemanjem realnosti, ima druga težave s serijo X-Files. Oziroma vsaj s sloganom, s katerim se je le ta reklamirala: "Resnica je tam zunaj*". Če je resnica tam zunaj, potem je resnica večna in nespremenljiva, tako nekako kot naprimer božja beseda. Mimogrede, resnica se vedno nanaša na naše izjave ali pa vtise, skale "tam zunaj" samo so, ali pa niso.

Filozofi vam ne bodo dali enotnega odgovora, kaj je to resnica. Nekaj, kar ustreza realnosti, če ne ustreza vsem skalam "tam zunaj", ne more biti resnica. Ali pa tisto, za kar se strinjamo, da je resnica, če pa se ne strinjamo, je pa vsaj uprabno, če trdimo, da je nekaj res. Ali pa tisto, kar se ujema z vsemi ostalimi resnicami, ali pa je resnica tudi, da preveč težimo z resnico.

Zato so nekateri v lastnih očeh zelo objektivni, saj vendar govorijo resnico, v očeh drugih pa le zelo omejeni. "2+2=4 je resnično", odmeva čez pol interneta. Ja vemo, hvala, smo se učili v prvem razredu seštevati, nekateri malo bolj sistematični in/ali skeptični so pa o tem spisali debele matematične bukve**.

Če je Orwell svaril pred totalitarno oblastjo, ki bi prevzela monopol in diktat nad resnico, to ni povsem enako "drugim načinom matematičnega vedenja***" pri pouku matematike v osnovni šoli, kljub temu da gre morda celo prej za matematično nevedenje.

Zato je povsem na mestu, če tem, ki na glas vpijejo o edini resnici ne bi verjel na besedo. Za vsak slučaj bi preveril, ali morda ne pridigajo kakšnega novega katekizma. Tudi v primeru, če kaj takega radi očitajo drugim.

--
* Tisto zunaj torej ni internet
** recimo B. Russel in N. Whitehead Principio Mathematico
*** vedenje z ozkim e

Katero (metaforično) drevo je pa tebi padlo na nogo, da nisi mogel v sebi zadržati tega izraza verbalne agresivnosti?

sramota

ko telo nadvlada um
sprevrženost izskoči
kot duhovnik ki se skloni
na nemočnega z namenom
da poteši svoj nagon
nemoč ki ga preganja

še tako izobražen junak
nemočno podleže skušnjavi telesa
zavist ga preplavi
sedaj jaz sem močan
naj bo moja volja izražena
komu mar za vašo bolečino

zaljubljen

tekam po polju
nabiram rožice
hitim domov

se umijem počešem
preoblečem odišavim

danes je ta dan
ko se snideva
morda tudi dotakneva

hrepenjenje je hudo
pot kar lije z mene

čakanje me ubija
še malo si govorim
zdrži sigurno si te želi

tako lep pogreb je bil

tako le pogreb je bil
so še dolgo o tem govorili
tako mlada tako lepa
jaz pa sem jokal v samoti

držala sva se za roke na sprehodu
se smejala se pričkala
živela zaljubljeno življenje
tako lep pogreb je bil

bežim

bežim pred sabo
bežim pred tabo
strah me je
da bi pogledal ti v oči

o bog le kaj mi je
mati moja pomagajte
le kako naj ji povem
všeč si mi

Danes sem bral zgodbo o Alexandru Shatravku.
Dokhtarji so ga odelovali v psihiatrični kliniki. Torej mestu kamor so komunisti strpali vse idiote ki niso bili srečni v komunističnem raju in so silili proti svinjskemu kapitalističnemu svetu.
Sej, vse skupaj lahko strpaš v dve povedi.

"Tako je bilo v ZSSR. Dobro je bilo samo za tiste, ki so želeli samo jesti, piti in hoditi na
formalno delo.
In si sanjal kaj več, ni bilo druge izbire - le pobegniti!"

In ko mu je 1986 uspelo pobegniti

"Nihče mi v tej državi ne govori, kako naj živim in kaj naj delam. Delam, kar mi je všeč in tako,
kot mislim, da je prav. Moja sreča v Ameriki je odvisna od mene in lahko se imenujem srečen
človek, ker sem v tej državi dosegel vse, o čemer sem sanjal."

Kaj je resnica?

blay44 je 15. dec 2023 ob 17:27 izjavil:

Danes sem bral zgodbo o Alexandru Shatravku.
Dokhtarji so ga odelovali v psihiatrični kliniki. Torej mestu kamor so komunisti strpali vse idiote ki niso bili srečni v komunističnem raju in so silili proti svinjskemu kapitalističnemu svetu.
Sej, vse skupaj lahko strpaš v dve povedi.

"Tako je bilo v ZSSR. Dobro je bilo samo za tiste, ki so želeli samo jesti, piti in hoditi na
formalno delo.
In si sanjal kaj več, ni bilo druge izbire - le pobegniti!"

In ko mu je 1986 uspelo pobegniti

"Nihče mi v tej državi ne govori, kako naj živim in kaj naj delam. Delam, kar mi je všeč in tako,
kot mislim, da je prav. Moja sreča v Ameriki je odvisna od mene in lahko se imenujem srečen
človek, ker sem v tej državi dosegel vse, o čemer sem sanjal."

Kaj je resnica?

Resnica je povsod! Samo, najti jo moraš!!

Menda tudi mnogi slovenci v tujih državah dosežejo vse, o čemur so sanjali!? Ne vem pa, ali so bili zaprti v norišnici!?