Forum » Znanost in tehnologija » Staranje
Staranje
.:joco:. ::
Če je snov digitalna.
Kaj pa čas? Je diskreten ali zvezen?
Kaj pa čas? Je diskreten ali zvezen?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Sergio ::
Vse diskretno? Tudi funkcija y=x^2? :)
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Thomas ::
Reprezentant te funkcije je stroj, ki jo izvaja. Recimo študent pred tablo. Se reče študent+tabla+kreda.
Ali pa tvoj PC, ko je naletel na nek Java applet, ki riše funkcije.
Oba sta diskretna in končna.
Sama ideja, da je pa "načelno možno narisati celo kvadratno funkcijo" - je pa spet program. V glavi idealističnega profesorja in njegovih študentov, ki mu nasedajo.
Ali pa tvoj PC, ko je naletel na nek Java applet, ki riše funkcije.
Oba sta diskretna in končna.
Sama ideja, da je pa "načelno možno narisati celo kvadratno funkcijo" - je pa spet program. V glavi idealističnega profesorja in njegovih študentov, ki mu nasedajo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Sergio ::
Kako po tvojem dokazati, da je funkcija x^2 zvezna na celotnem intervalu, na katerem je definirana?
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Thomas ::
Kako dokazati, da je zvezna?
Enostavno. Prekladaš matematične axiome toliko časa, da se definicija zveznosti ujame s to funkcijo.
Kaj si delal? Opravljal diskretne operacije z biti.
Če je pa kje resnično taka zvezna funkcija - je pa drugo vprašanje.
Enostavno. Prekladaš matematične axiome toliko časa, da se definicija zveznosti ujame s to funkcijo.
Kaj si delal? Opravljal diskretne operacije z biti.
Če je pa kje resnično taka zvezna funkcija - je pa drugo vprašanje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
drejc ::
@T: centripetalna sila pada s kvadratom razdalje. Ce praus, da ni tko, dej protiprimer, pa bo resen. Dokaze za to pa lohka zguglas, oz. celo opazujes.
Thomas ::
Misliš mogoče gravitacijsko?
Že razdalja gre kvečjemu po Planckovih dolžinah.
Že razdalja gre kvečjemu po Planckovih dolžinah.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
drejc ::
Sam neki ... koko se obnasa masa blizu svetlobne hitrosti? Je koncna: 5X, 500X, 1000000X vecja?
Thomas ::
Največ toliko, kot je masa Vesolja. Več energije zagotovo ne moreš porabiti - in toliko blizu lahko prideš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Sergio ::
drejc: 8/9. pa pustimo to za kakšen drug thread :)
Thomas, čudno... Jaz ti lahko za vsako število izračunam, kolikšen je njegov kvadrat. Ti pač ne, ker pi zate ni število? :)
Thomas, čudno... Jaz ti lahko za vsako število izračunam, kolikšen je njegov kvadrat. Ti pač ne, ker pi zate ni število? :)
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Marjan ::
Nekaj več je svetle snovi Thomas.
Naša galaksija ima 200-300 miljard zvezd. Galaksij je pa samo vidnih že okoli 100 miljard.
Če pa računaš maso moraš pa upoštevati tudi (predvsem) temno snov. Npr. črne luknje in tiste zadeve na obrobju glaksij, nevtrine,...
(Medtem ko temni energiji pripisovat maso je zelo problematično)
Naša galaksija ima 200-300 miljard zvezd. Galaksij je pa samo vidnih že okoli 100 miljard.
Če pa računaš maso moraš pa upoštevati tudi (predvsem) temno snov. Npr. črne luknje in tiste zadeve na obrobju glaksij, nevtrine,...
(Medtem ko temni energiji pripisovat maso je zelo problematično)
Thomas ::
Lahko ja, da ima moje število do ene 25% ničel premalo.
Tudi zaradi temne mase.
Masa negativne energije ... bi morala biti pa imaginarna! To zato, da bi imeli gravitacijski odboj!
Tudi zaradi temne mase.
Masa negativne energije ... bi morala biti pa imaginarna! To zato, da bi imeli gravitacijski odboj!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
drejc ::
Khul, mormo se kaksno debato o vesolju odpret, ker me stvar zlo fascinira.
@T: kaj je narobe s pi kvadrat?
@T: kaj je narobe s pi kvadrat?
Sergio ::
Kolikor je znak "1" reprezentacija števila ena, je znak π reprerzentacija števila pi. Ne vem, kaj te tu moti :)
Tudi število ena se da zapisati na enako neskončen način kot pi, tudi to dobro veš. Enostavno za ničlo šopaš devetke.
Pi pa _je_ poljubno natančno določeno število. Tako kot ena. :)
Tudi število ena se da zapisati na enako neskončen način kot pi, tudi to dobro veš. Enostavno za ničlo šopaš devetke.
Pi pa _je_ poljubno natančno določeno število. Tako kot ena. :)
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Thomas ::
Algoritem za izračunavanje števila PI ni končen.
Kaj češ s takim algoritmom, ki se ga ne da izvesti?
Vzameš pač nek soroden algoritem, ki ima STOP ukaz po kakšne 1000 ali 1000000 korakih.
V "številu PI", je pa več informacije - naj bi je bilo - kot v celem Vesolju. To je neka "idealna predstava" - nič drugega.
Mislim pa da tole vse le bolj spada v temo Cantor ...
Kaj češ s takim algoritmom, ki se ga ne da izvesti?
Vzameš pač nek soroden algoritem, ki ima STOP ukaz po kakšne 1000 ali 1000000 korakih.
V "številu PI", je pa več informacije - naj bi je bilo - kot v celem Vesolju. To je neka "idealna predstava" - nič drugega.
Mislim pa da tole vse le bolj spada v temo Cantor ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
drejc ::
Tomi, pi je natancno definiran:
pi=obseg/premer kroznice
in to stevilo lepo lezi na realni osi, pravtako kot -32,...-sqrt(15),...,0,...1,...,sqrt(2),...,2,,..,e,..3,...pi,...sqrt(10),...
@T: Mam algoritem. Rece se mu limitni proces. Ni koncen, res je. Racunalnik ga ne zmore, ker nima intuicije.
pi=obseg/premer kroznice
in to stevilo lepo lezi na realni osi, pravtako kot -32,...-sqrt(15),...,0,...1,...,sqrt(2),...,2,,..,e,..3,...pi,...sqrt(10),...
@T: Mam algoritem. Rece se mu limitni proces. Ni koncen, res je. Racunalnik ga ne zmore, ker nima intuicije.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: drejc ()
Sergio ::
Thomas, potem tudi algoritem za izpis enke ni točen, pa še vedno operiraš z enico v vsakodnevnem računanju. :)
Poglej, nepriznavanje analizne matematike iz strogo fizikalnega vidika minimuma in maksimuma je nekako nesmiselno. Ravno zadnjič sem bentil nad "popolnoma končnimi" floati, ker niso znali prštevati po 0.00005 naprej v neskončnost natančno, pa čeprav sem jim to podal...
Mar nimamo zato analizne matematike? ;)
Poglej, nepriznavanje analizne matematike iz strogo fizikalnega vidika minimuma in maksimuma je nekako nesmiselno. Ravno zadnjič sem bentil nad "popolnoma končnimi" floati, ker niso znali prštevati po 0.00005 naprej v neskončnost natančno, pa čeprav sem jim to podal...
Mar nimamo zato analizne matematike? ;)
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Tomi ::
drejc: vem, da je pi definiran, samo nima pa natančne številske vrednosti. Oz. je natančna vrednost pač pi.
metrodusa.blogspot.com
drejc ::
Tomi: pi ne spada med racionalna stevila, zato ne bos nikol dubu pi, ce ga bos hotel opisati s to mnozico. 
BigWhale ::
> Če pa računaš maso moraš pa upoštevati tudi (predvsem) temno snov.
> Npr. črne luknje in tiste zadeve na obrobju glaksij, nevtrine,...
Te stvari niso temna snov. Za temno snov nihce ne ve kaj je. Ker je enostavno ne moremo zaznati, je pac temna. Ja, se pa prerekajo, kaj bi lahko bila temna snov. Mora je biti pa precej v tem nasem vesolju, drugace Einstienove teorije pocrkajo... Zal...
http://chandra.harvard.edu/xray_astro/d...
> Npr. črne luknje in tiste zadeve na obrobju glaksij, nevtrine,...
Te stvari niso temna snov. Za temno snov nihce ne ve kaj je. Ker je enostavno ne moremo zaznati, je pac temna. Ja, se pa prerekajo, kaj bi lahko bila temna snov. Mora je biti pa precej v tem nasem vesolju, drugace Einstienove teorije pocrkajo... Zal...
http://chandra.harvard.edu/xray_astro/d...
Marjan ::
Ja, dober link. Piše, da so kandidati za temno snov na obrobju galaksij MACHOS, WIMPS and GAS.
Thomas ::
Po definiciji je temna snov tisto, kar povzroča da v galaksijah zvezde orbitirajo, kot vidimo da orbitirajo. Svetlih zvezd je premalo za take orbite - in manjko je t.i. temna snov.
To je definicija. Kaj bi pa to lahko bilo - je pa marsikaj. Črne luknje, nevtrini ... you name.
To je definicija. Kaj bi pa to lahko bilo - je pa marsikaj. Črne luknje, nevtrini ... you name.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
nevone ::
Sergio
A ti to resno? ;)
A veš zakaj matematiki rabijo neskončnost? Zato, da bi bilo možno živeti neskončno dolgo. Če je pa zadeva logična ali pa za kaj uporabna razen za gojenje pravljičnih podob tega sveta, jih pa niti ne zanima (preveč) (vsaj nekatere).
Potem, ko pa pridejo v paradox, pa začnejo stare modrece gor vlečt, ta novejše pa dol tlačit.
Never ending story? Big deal.
o+ nevone
A ti to resno? ;)
A veš zakaj matematiki rabijo neskončnost? Zato, da bi bilo možno živeti neskončno dolgo. Če je pa zadeva logična ali pa za kaj uporabna razen za gojenje pravljičnih podob tega sveta, jih pa niti ne zanima (preveč) (vsaj nekatere).
Potem, ko pa pridejo v paradox, pa začnejo stare modrece gor vlečt, ta novejše pa dol tlačit.
Never ending story? Big deal.
o+ nevone
Sergio ::
Nevone,
popolnoma resno.
Povej mi nekaj. Imam neko število. Recimo mu 0.
Nato definiram inkrement. Recimo mu 0.000000005.
Koliko krat moram zagnati inkrement nad številom, da dobim 1?
popolnoma resno.
Povej mi nekaj. Imam neko število. Recimo mu 0.
Nato definiram inkrement. Recimo mu 0.000000005.
Koliko krat moram zagnati inkrement nad številom, da dobim 1?
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Zakaj se celice starajoOddelek: Znanost in tehnologija | 12329 (9855) | Yosh |
| » | Odkriti tavajoči planeti brez svoje zvezde (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 17002 (13327) | Bor H |
| » | Raziskave "zdravila za nesmrtnost" (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21776 (18308) | .:joco:. |
| » | Entropija se veča SKOZI evolucijo.Oddelek: Znanost in tehnologija | 3851 (3002) | sprasujem |
| » | Neumrljivi organizmi (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7404 (5310) | Thomas |