» »

Slovenski mediji in kultura (ne)nasilja

Slovenski mediji in kultura (ne)nasilja

kuglvinkl ::

Pred leti (sedaj dvomim, da je drugače) je bil v Delu objavljen naslednji članek:

Navedimo le en primer pisanja, kakršno se zdi nedopustno. »Delo« je dne 28. 10. 2000 objavilo zapis z naslovom: >>Deklica morala prati plenico, s katero jo je oče brisal po izlivu«.

»Oče se je kasneje zadovoljeval večkrat na teden. Ko je žena delala ponoči, je vsak dan nadaljeval z gnusnim početjem, vse do leta 1977, ko jo je začel tudi otipavati in zahtevati, naj miga z ritko. Naslednjega leta jo je sredi noči zbudil, jo slekel, ji porinil spolovilo med noge, ker pa ni hotela migati z ritko, je morala na kolena in očeta oralno zadovoljiti. Takrat je že vedela, da je tista belkasta tekočina sperma, saj ji je to povedala sestrična, oče pa jo je po izlivu obrisal s plenico in ji včasih tudi naročil, da jo je oprala.« (Cvetek, 2000)


Je vsebina po vašem mnenju sprejemljiva? Je nujno tako nazorno prikazati odklonsko ravnanje? Si bralci želijo tako podrobnih opisov? Ali se lahko uredniki skrijejo za želje bralcev po nasilju? Ali se "trgovcem" nasilja cedita med in mleko?
Your focus determines your reallity

swar ::

Sam mislim da je tak podroben opis dogodkov v tem primeru zelo napacen(da se ne bi se kak idiot spomnu oz nadaljeval podobno delo),unga fotra bi moral pa na grmado pa zazgat!

Super Sonic ::

kuglvinkl-fora tega je, da nej si bodi še tako neokusno vse skupi, ljudje bodo govoril o tem.
ti si že sprožu debato o tem. Njihov cilj je da se govori o delu. boljš na slabši način kot sploh nič.

Zadeva pa je jasno ne okusna in se ti zagravža če imaš vsaj mal v sebi.
(isto sm danes bral v novicah, je slika nogometaša kateri je umru v 71 minuti. Tip je na tleh in gleda z belimi. Res rabimo takšne slike? seveda ne, prinašajo pa denar.
Vse za denar!!!>:D )

||_^_|| ::

kuglvinkl: problem je v tem da nekateri z užitkom preberejo tak članek, jih mogoče celo rajca. Go figure..

snow ::

Trik je v temu kaj ljudi bolj pritegne. Bi raje bral kako je stara mama Francka peljala psa na sprehod, kjer je srečala še enega psa?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

madmitch ::

Še ena teorija:
veliko ljudi z veseljem spremlja nesreče drugih, tako v novicah kot v filmih. S tem se vsaj malo zadovoljijo, ko vidijo, da je drugim še huje kot njim.

Pogovor dveh dam:
"A si gledala xwz film (drama)?"
"Ja sem. T'ko lep film, una je t'ko trpela"
Zaradi tega so tudi mehiške nadaljevanke popularne. Seveda je pa še lepše, če se nesreča zgodi "živemu" človeku.
Pa še ena:
Bil je tako dober človek, celo življenje je trpel!"

Pač, krščansko je trpeti, še lepše, če trpi zate drugi.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

kuglvinkl ::

Reakcije so dokaj pričakovane.

swar: unga fotra bi moral pa na grmado pa zazgat!

Piscu je uspelo, da si se dokaj uživel v situacijo. Denimo, v US. imajo menda hude probleme z varuškami. In zadev se lotijo različno, od priporočilnih pisem, do kamer itd. No, v nekem primeru je varuška vsakič, ko je šla mimo 10 mesecčenga otroka, udarila po glavi. Ko je mama to videla, so bile njene besede naslednje:"V tistem trenutku sem bila sposobna ubijati!". Normalno, obrambni mehanizem matere. Kar me ne moti, če tega res ne bo storila, ampak to tu sploh ni keč. Keč je v tem, da to pride do publike. Publika, javnost pa seveda ni mesto reševanja problemov, tudi zloćinov. Javnost je zmožna samo linča (in vržemo stran vse civilizacijske pridobitve). Ravno zaradi tega je samopomoč prepovedana.

radeon power: kuglvinkl-fora tega je, da nej si bodi še tako neokusno vse skupi, ljudje bodo govoril o tem.
ti si že sprožu debato o tem.


Da se razumemo, sam sem vzel primer, ki ga ne poznam, o njem berem samo v raziskavi.

Njihov cilj je da se govori o delu. boljš na slabši način kot sploh nič.

Hja, nisem čist ziher, kaj si hotu rečt. Si morda mislil, na svobodo izražanja?

||_^_|| kuglvinkl: problem je v tem da nekateri z užitkom preberejo tak članek, jih mogoče celo rajca. Go figure..

Ja, se strinjam.Šolski primer, ki ga z zadostvno korelacijo uvrstim v debato je experiment Stanfordske univerze (URL: prisonexp.org) in pa še bolj enostaven exp.: Milgramova študija poslušnosti (IIRC je URL: frostburg.?org). Če ste gledali nemški Das Experiment, veste (upam) zakaj gre. Zambardo je imel za cilj dokazati: kako neizogibno je, da človek obrkrožen znasiljem, izredno hitro prevzame nasilne vzorce vedenja. edino, kar mu je treba omogočiti, je moč na drugim (v našem primeru denimo starši nad otroki).

Večina razskav je potrdila naslednje: način prikazovanja na TV pomeni tveganje za gledalce. Ti se naučijo bolj agresivnega vedenja, za nasilje postanejo manj občutljivi, obenem pa jih je bolj strah, da bi postali žrtve nasilja.

Delno to relativizira Freedmanova študija, iz leta 1994, ki pravi, da otroci v Kanadi in US. gledajo takorekoč isti program, a je stopnja nasilja v US. bistveno višja. Najbolj so izpostavljeni nasilju otroci na Japonskem (večinoma prek animacij), je pa stopnja odkolnoskih ravnanj najnižja. Ta študija še ni potrdljiva (precej $ potrebuješ zanjo).

snowTrik je v temu kaj ljudi bolj pritegne. Bi raje bral kako je stara mama Francka peljala psa na sprehod, kjer je srečala še enega psa?

Ja, ravno taki so odgovori uredništv. Naša publika je Zakon, mi samo delamo, kar oni želijo, če so pa odklonska ravnanja krvava (dobesedno), pa seveda to ni naš problem, še več, ni naša naloga zadevo olepšati.

In ja, v US. se 88% vprašanih iz vzroca strinja, da je nasilja na TV preveč.

Če se strinjamo, da se nasilja preveč pojavlja v medijih, kako to preprečiti (kot jedrska boma, na začetku nič ne čutiš, potem je pa že prepozno - Petrovec D.).

Cenzura po mojem mnenju ni rešitev.
Your focus determines your reallity

Double_J ::

Obrisal jo je? Uf kako skrbno.:\

Daedalus ::

>Večina razskav je potrdila naslednje: način prikazovanja na TV pomeni tveganje za gledalce. Ti se naučijo bolj agresivnega vedenja, za nasilje postanejo manj občutljivi, obenem pa jih je bolj strah, da bi postali žrtve nasilja.

Sej v tem je keč - ni toliko problem prikazovanje nasilja na TV, bolj je problem način, na katerega je nasilje prikazano. To je pa v večini primerov prikazano kot opravičjivo (zob za zob, oko za oko) - nanizanke, filmi v stilu Umri pokončno, Odpadnik...
Moja mala teza: če bi se nasilje prikazovalo, kot je (nesmiselno, kontraproduktivno), bi bila marsikatera težava v zvezi s tem prihranjena.

Kar se pa tiče samega prikazovanja nasilja na TV: kolko jaz vem (sem se učil:)) ), so mediji ogledalo družbe (beri: ne morejo biti drugačni od družbe). Ergo: kolikor je nasilna družba, tolko so nasilni mediji. Drugače je pa mislim da že bilo dokazano, da mediji nimajo neposrednega vpliva na uporabnika in da je marsikaj odvisno od lastnosti socialnega okolja v katerem živi.

> Ja, ravno taki so odgovori uredništv. Naša publika je Zakon, mi samo delamo, kar oni želijo, če so pa odklonska ravnanja krvava (dobesedno), pa seveda to ni naš problem, še več, ni naša naloga zadevo olepšati.

Zadevo olepšati?!! Ja, dajmo še umore in posilstva prikazovati kot vojne: sterilne, nimajo "nepotrebnih" žrtev, pametne bombe pa itaq uničijo samo, kar morajo. Bravo za razmišljanje o "olepševanju" nasilja:\
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

kuglvinkl ::

kolko jaz vem (sem se učil ), so mediji ogledalo družbe (beri: ne morejo biti drugačni od družbe). Ergo: kolikor je nasilna družba, tolko so nasilni mediji.

Ta pregovor se lepo sliši, kolikor pa ima zveze z realnostjo, je pa druga. Odklonska ravnanja v RS so obrobna zadeva, rob. Ampak po poročilih sodeč, temu nikakor ni tako. V slovneski raziskavi so primerjali "Dnevnike" TVS in POP TV. Povprečni delež nasilnih vsebin v vseh merjenih oddajah za POP TV znaša 40,3 %, za TVS pa 18,2%.

Posebno poglavje so Slovenske novice, daleč najbolj bran (sic!) slovenski časnik.. Delež nasilja na naslovnicah v povprečju znaša 66,7%.

Drugače je pa mislim da že bilo dokazano, da mediji nimajo neposrednega vpliva na uporabnika in da je marsikaj odvisno od lastnosti socialnega okolja v katerem živi.

Seveda mediji niso edini oblikovalci osebnosti posameznika. Predstavljajo pa vse večji delež (standardna triada dednosti, samoaktualizacije in okolja).

Tko da, če imaš edu link za dokaz, ki ga navajaš zgorja, prosim. Bom uporabil.

Zadevo olepšati?!! Ja, dajmo še umore in posilstva prikazovati kot vojne: sterilne, nimajo "nepotrebnih" žrtev, pametne bombe pa itaq uničijo samo, kar morajo.

Preveč si zapel za olepšavo. Postavlja se vprašanje ali je res nujno, da Tip je na tleh in gleda z belimi.. Ali je pieteta sploh še vrednota?

Ali je nujno, da ob naslovu Posiljeval in moril, prilimajo fotgr. krvavega trupla. Ob nesrečah je po možnosti fotografija trupla. Če ni moč dobiti takih posnetkov, je treba razbitine prikazati od blizu in z dovolj groze vzbujajočega zornega kota.
Your focus determines your reallity

Daedalus ::

>Tko da, če imaš edu link za dokaz, ki ga navajaš zgorja, prosim. Bom uporabil.

Za edu link boš mogo malo počakati, da najdem kaj uporabnega - zdajle pa na žalost nimam časa. Drugače pa lahko skočiš na knjižnjico na FDV, bi se dalo najti kaj uporabnega.
Lahko bi pa tudi malo zabluzil o raznih teorijah učinkov medijev na občinstvo:))

> Ali je nujno, da ob naslovu Posiljeval in moril, prilimajo fotgr. krvavega trupla. Ob nesrečah je po možnosti fotografija trupla. Če ni moč dobiti takih posnetkov, je treba razbitine prikazati od blizu in z dovolj groze vzbujajočega zornega kota.

Mene osebno fotografije trupel ne motijo kaj preveč. Sicer pa, zakaj bi skrival temne plati družbe? Kolko se meni zdi (moje mnenje), zna biti tako početje precej nekoristno. Že itak ljudje dobivajo preveč medijskega peska v oči (in potem si šokiran, ko spoznaš kakega "sanjača). Preprosto ne vidim pointa v tem, da folku skrivaš svinjarije, ki se dogajajo pri nas in po svetu. Svet je krut, zakaj ga ne bi takega prikazal? Pa magari samo pri dnevniku...
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

kuglvinkl ::

Že itak ljudje dobivajo preveč medijskega peska v oči (in potem si šokiran, ko spoznaš kakega "sanjača). Preprosto ne vidim pointa v tem, da folku skrivaš svinjarije, ki se dogajajo pri nas in po svetu.

Glede PR crapa se strinjam. Koliko je resnično verodostojnih informacij? IMHO izjemno malo, ampak to je druga štorija. Tu govorimo o nasilju.

Ampak pointa v tem, da dodaš zgoraj omenjene fotografije pa ne vidim. To namreč nima absolutno nobene zveze s skrivanjem in PR crapom. + zgoraj navedeni trije razlogi oz. teze in v raziskavah potrjeni in zaenkrat še ne verodostojno ovrženi.


Lahko bi pa tudi malo zabluzil o raznih teorijah učinkov medijev na občinstvo

Z veseljem te poslušam, če odstraniš bluzenje.

Svet je krut, zakaj ga ne bi takega prikazal? Pa magari samo pri dnevniku...


Še enkrat, omejimo se na fizično nasilje. Pustimo ob strani ekonomsko, ki je mnogo hujše.

Ravno zdaj berem Nietscheja, Genealogija morale. Zapiske postam pozneje.
Your focus determines your reallity

Daedalus ::

>Ta pregovor se lepo sliši, kolikor pa ima zveze z realnostjo, je pa druga. Odklonska ravnanja v RS so obrobna zadeva, rob.

Tisto definitivno ni pregovor (edino, če se na faxu zadnje čase učimo pregovore). Vir ti bom navedel (upam, da ga mam napisanega v zapiskih). Drugače pa ne razumem tistega o odklonskih ravnanjih v RS. Rob v kakšnem smislu? Jih je tako malo, ali so premalo raziskana, jih nihče noče posebej obravnavati?

Teorije o učinkih medijev na občinstvo bojo sledile kmalu - moram pregledati kar dosti gradiva...

Ok, se bom držal fizičnega nasilja. Ampak bi te prosil, da malo bolj natačno opredeliš, v katerih medijih - radio, TV, časopisje in kako (novice, filmi, nanizanke, zgodbe...).Ker se učinki na občinstvo od medija do medija precej razlikujejo...
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

kuglvinkl ::

Jih je tako malo, ali so premalo raziskana, jih nihče noče posebej obravnavati?

KD je relativno malo. Seveda obstaja sivo polje (pri gospodarskem kriminalu kriminalno veliko, tu je problem zelo izrazit), ampak to ne spremeni občutno dejstva.

Ampak bi te prosil, da malo bolj natačno opredeliš, v katerih medijih

Sam imam podatke za "Dnevnik" TVS in POP TV in za Slovenske novice. In ostale kratke povzetke študij v tujini.
Your focus determines your reallity

TESKAn ::

Poglejte si film bowling for columbine. Mate noter malo razmišljanja, kako vplivajo mediji na družbo.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

kuglvinkl ::

Mate noter malo razmišljanja, kako vplivajo mediji na družbo.

Se strinjam. To je razmišljanje avtorja. Ki pa dvomim, da je podprto z empiričnimi podatki.
Your focus determines your reallity

Daedalus ::

Obljubljene teorije vpliva medijev na publiko - od začetka pa do novejših (tega je veliko)
Veselo branje:D

1. teorija = TEORIJA PODKOŽNE IGLE
- 1920-45 je veljalo, da imajo množični mediji močan učinek na občinstvo
- teorija trdi, da množični mediji delujejo tako, da vbrizgajo sporočilo v žile nemočnim prejemnikom, ti se odzovejo takoj in na enak način
- ta teorija se v današnjem času vedno znova ponavlja
- zelo je prisotna s pojavom rap glasbe (ekstremni dogodki)
- ta teorija je skoraj nemogoča, ker smo si preveč različni, da bi vsi enako reagirali
- v tej teoriji so občinstvo razumeli kot homogeno, brez razlik, poimenovali so ga kot zelo slabo, neizobraženo in z nizkim okusom
- R. Williams pravi, da ne obstaja homogeno občinstvo, obstaja le razumevanje ljudi kot množic
- Množično občinstvo je prisotno v tržnem raziskovanju
- Fiziki občinstvo merijo kot skupek potencialnih potrošnikov (analizirajo, koliko ljudi jih gleda)
- Kritika: medijsko občinstvo ni homogeno, sestavljeno je iz posameznikov, sporočila medijsko občinstvo sprejema aktivno, niso izolirani drug od drugega, ampak so le člani različnih družb in kulturnih skupin

2. teorija = FUNKCIONALISTIČNA TEORIJA
- veljala je od 1945-70
- trdi, da imajo množični mediji minimalen učinek na občinstvo
- funkcionalistična se imenuje, ker oblikuje različne funkcije, ki naj bi jih množični mediji izpolnjevali
- sociolog Lazarsfeld je 1933 pobegnil iz Dunaja v ZDA in tam oblikoval funkcionalistično teorijo
Tri ključne funkcije:
1. podeljevanje statusa: množični mediji iz množice dogodkov v družbi izberejo nekatere dogodke in poročajo le o teh, dajo jim status
2. izpostavljanje deviantnežev: množični mediji izpostavljajo ljudi, ki ne ustrezajo normam družbe in s tem v družbi ustvarjajo normalnost
3. usmerjanje pozornosti drugam: množični mediji zmanšujejo aktivno javno akcijo

PRISTOPI, KI TRDIJO, DA IMAJO MNOŽIČNI MEDIJI MINIMALEN UČINEK
Lazarsfeld, malce politično levo usmerjen, sociolog.
Ustanovitelj administrativnega raziskovanja – meri kratkoročne, individualne, stalične in vedenjske značilnosti.
Za funkcionaliste in Lazarsfelda ni problematično okolje, v katerem so spoznanja množičnih medijev sprejeta.
Lazarsfeld je utemeljil panelni pristop – kako se ljudje odločajo na volitvah, kako so mediji vplivni. Anketiral je iste ljudi in ugotovil, da ljudje podpirajo medije, ki podpirajo njihov politični pogled. Če ima določen medij nasproten pogled, ga enostavno zanemarijo. Zato je politična propaganda množičnih medijev zelo neučinkovita, saj lahko spremeni samo 5% bralcev, to pa je minimalen vpliv množičnih medijev.
Lazarsfeld je utemeljitelj t.i. dvostopenjskega toka komuniciranja
1. sporočila množičnih medijev sprejemajo mnenjski voditelji MM
|
2. ti jih potem interpretirajo in selekcionarizirajo MV
/ | \
3. šele potem sporočila pridejo do občinstva O O O

Pred tem tokom komuniciranja pa so menili, da imajo množični mediji neposreden učinek na občinstvo, torej...
MM
/ | \
O O O
Lasswell, Američan, tudi začetnik funkcionalizma, nemška propaganda v 1.sv.v. mu je zelo zafrostrirala uspeh.
Trdil je, da je propaganda nujno potrebna za demokracijo, ker s propagando država pridobiva množice. Deluje preko sugestij, iluzij, ne pa preko nasilja oz. vojske. Propaganda je za družbo neizogibno dejstvo. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki učinkujejo na propagando npr. politična usmerjenost, psihična struktura ljudi itd. Propaganda ne deluje močno, ima minimalen učinek.
Zanika teorijo podkožne igle.
Lewin, Nemec, Žid, pobegnil v ZDA, socialni psiholog.
Utemeljil je skupinsko dinamiko. Naredil je raziskavo, v kateri je gospodinje spraševal kako kupujejo. Ugotovil je, da ja posameznik vedno ujet v skupino, da vedno deluje kot član skupine in želi potrdilo skupine.
Je prvi, ki jasno definira vpliv skupine na posameznika. Največji vpliv skupine na posameznika je pri modi.
Dal je uvod v raziskave odbirateljev. To so posamezniki, ki selekcionirajo informacije in določajo njihovo prioriteto (npr. urednik časopisa določi, kaj je potrebno dodatno obdelati, kam poslati novinarje itd. – on zbira informacije)
Hovland, socialni psiholog.
Zanimalo ga je, kako spremeniti stališče posameznikov. Naredil je raziskavo ravno pred vstopom ZDA v vojno. Ameriški politiki so politiko izolacionarizilari vse do začetka 2. sv.v., ko je bil napad na Pearl Harbor. Takrat pa so morali odreagirati, tako so Hovlandu in režiserju F. Capri naložili sedem 55-minutnih dokumentarnih filmov, da z njimi informirata predvsem moško populacijo, kaj se dogaja, in tako rekrutira bodoče rekrute za bodočo vojno. Rezultati: vojaki so dobili več informacij o dogajanju v 2.sv.v., filmi pa jih niso kaj preveč motivirali. Hovland naredi sklep – za motivacijo je potrebnih več dejavnikov (pritisk družine, družbene norme itd.)

Vsi pa so zaključili, da imajo množični mediji minimalen učinek oz. je učinek šele, ko so zraven tudi drugi dejavniki.

TEORIJA UPORABE IN ZADOVOLJITVE
Blumer in Katz sta trdila, da imajo množični mediji minimalen učinek, saj učinek povzroča samo občinstvo z izbiro medijskih vsebin.
Ta pristop predpostavlja, da posameznik premišljeno uporablja medije z namenom za določen cilj oz. zadovoljitev. Občinstvo aktivno izbira in interpretira medijska besedila, da zadovolji svoje potrebe in želje. (npr. potreba po razvedrilu – prižgemo TV in gledamo humoristično nanizanko). To sta dognala leta 1974. Ta teorija je bila zelo močna.
Ključna definicija – množični mediji imajo samo takrat učinek, ko občinstvo to želi. Do sedaj so bili množični mediji vsemogočni, pri tej teoriji pa postane občinstvo vsemogoče.
Ključna kritika teorije:
- zanemari moč množičnih medijev
- predpostavlja, da občinstvo racionalno in zavestno poseduje potrebe, da občinstvo pozna svoje racionalne potrebe, zanemarja obstoj nezavednih potreb
- zanemari ves družbeni kontekst množičnih medijev, torej v kakšnem okolju se množični mediji nahajajo

MARKSISTIČNI PRISTOP se je razvil v istem obdobju kot funkcionalistični pristop, pred 2.sv.vojno, zato ga imenujemo tudi Frankfurtska šola. V Frankfurtu na univerzi so ustanovili inštitut da družbene raziskave – Adorno, Marcuse, Benjamin, Fromm, Horkheimer, Habermas. To so predstavniki Frankfurtske šole, večinoma so bili Židje in so zato pobegnili v ZDA, vrnili so se leta 1953. Habermas je edini, ki še živi, lani je dobil nagrado za najboljšega znanstvenika na svetu.
Teorija je bila poimenovana kot kritična teorija.
Adorno in Horkheim – mediji so kulturna industrija, ki vzdržuje določene odnose moči v družbi (status quo v družbi), odnose ki so po godu eliti. To je takšna kulturna industrija, ki zmanjšuje odpornost kulturne estetike s popularizacijo določenega tipa kulture (trdila je, da so mediji krivi, da se ljudje ne uprejo odnosom moči v družbi, in da so mediji krivi, da je masa ljudi nema / anemična).
Sposobnost članov za aktivno demokratično družbo je nadomeščena z nenehnim potrošništvom kulture in produktov (namesto, da bi se uprli, samo kupujejo).
Adorno analiziral glasbo, napisal je knjigo o jazzu.
Trdil, da je poslušalec industrializiran in potrošnik glasbe ujet v standardiziran in rutiniziran set odzivov. Trdil je, da bi vsi morali poslušati sodobno glasbo zelo pozorno, tako da smo na njo skoncentrirani. Trdil je, da sodobno poslušanje glasbe odvzema vso kritičnost in poglobljenost, da smo vsi sužnji ritma in se s tem odzivamo samo standardiziranim udarcem. Za Adorna je posameznik oropan poglobljenosti in odprt prevladi kapitalitičnega sveta.
Trdil je, da je kapitalizem tako prefinjen red, da nas zasužnji s potrošništvo, kar je delno res.

PRISTOPI, KI TRDIJO, DA IMAJO MNOŽIČNI MEDIJI MOČAN DOLGOROČNI UČINEK

1. prednostno tematiziranje (agenda setting)
1972 sta McComb in Show naredila pomembno raziskavo o predsedniški kampanji 1968. Analizirala sta, o čem poročajo množični mediji, obenem pa delala anketo med 100 različnimi pripadniki političnih strank. Zanimalo ju je, na podlagi česa se volilci odločajo, ko gredo na volitve. Ugotovila sta, da so teme, ki so bile definirane kot najpomembnejše, tudi v časopisih definirane kot take. Torej teme, ki so bile pomembne za medije, so bile pomembne tudi za ljudi.
Definicija – množični mediji določajo, kaj naj ljudje mislijo, katere so teme, na podlagi katerih se opredelijo. Tako množični mediji določajo vsebino, na podlagi katere se mi odločimo.
2. kultivacijska teorija
Ustanovitelj je Gerbner, ki je v začetku 70. let ugotovil, da imajo množični mediji (predvsem TV) predvsem dolgoročni učinek, ki pa je dostopen, majhen in kumulativen (se nadgrajuje). Množične medije je videl kot socializacijske agente (npr. starši, vzgojitelji itd.), ki vplivajo na tiste posameznike, ki prekomerno gledajo TV. Imenoval jih je 'težki gledalci'. Analiziral je 450 otrok, od tega je bilo 73 težkih gledalcev. Le-ti so trdili, da je svet umazan in nasilen bolj, kot je v resnici. Zato je Gerbner trdil, da prekomerni mladinski gledalci menijo, da je svet v filmih podoben realnosti. Pri njih je opazil več strahu in spremenjeno precepcijo realnosti predvsem zaradi nasilnih prizorov.
Vsako sporočilo množičnih medijev prileti na osebnostno in socialno strukturo posameznika in družbeni kontekst.
3. tehnološki determinizem
McCluan je trdil, da je tehnologija množičnih medijev potrebna. Vsak nov medij prekine tradicijo in preoblikuje družbeno in kulturno okolje. ''Medij je sporočilo.'' Za tisk je trdil, da je vizualno poudaril med drugačnimi občutki, to pa pripomore do posebnega čustvenega okolja.
Vsak medij je oblikovalec čustev, ki potem oblikujejo družbeni produkt.
4. analiza recepcije prejemanja (sem spata tudi semiotika)
Zanima jo vprašanje, kakšne pomene si občinstvo ustvarja iz množičnih medijev. Torej zanima jo pot od sporočila do občinstva.
Trdili so, da pomeni medijskih besedil niso nekaj stalnega in v naprej danega, ampak jih konstruirajo šele posamezni člani družbe. Besedilo je pomensko prazno, pomen mu dajo šele ideje posameznikov. Občinstvo je aktivno. Pomen ni za vse enak. Posameznika obravnavajo kot, da je izoliran od širšega konteksta.
5. kulturne študije
Ukvarjajo se z vprašanjem, kako ljudje živijo z mediji in jih vključujejo v svoj vsakdan (film Star war).
Prvi predstavnik D. Morley je v Veliki Britaniji ugotavljal kaj ljudem pomeni gledanje TV. Govoril je t.i. politiki dnevne sobe. Torej, da so mediji ključnega pomena za dnevno rutino, za dnevne rituale. Medijska uporaba je vedno kolektivni in ne individualni proces. Sporočila množičnih medijev ne moremo v naprej definirati, ker to naredijo šele ljudje (kako pa je odvisno od rase, vere, kulture, okolja itd.).
Kulturne študije izpostavljajo to, da mediji igrajo ključno vlogo vsakdana in družbenih odnosov.
Predstavnik S. Hall je konec 70. let analiziral, zakaj so vsi medji ustvarili t.i. moralno paniko, predvsem proti mladim v Veliki Britaniji. Ugotovili so, da je ekonomska kriza v 70. letih zamajala prevlado britanskega konzervativnega vladajočega razreda, ker so se posamezniki začeli upirati. Tako so jih množični mediji poimenovali kot odpadniki, mularija ipd. proti katerim se je treba boriti. Množični mediji so vso kompleksnost problematike v 70. letih zožili na samo en fenomen, tj. uporništvo mladih. Politično in družbeno noto so zožili samo na upor proti tradiciji, na nergaštvo. Naredili so zakone, ki so prepovedali vstop mladini v določene klube in s tem kao rešili problem.

Gradivo je copy/paste iz zapiskov, ki sem jih uporabljal pri učenju komunikologije, našel sem jih pa virtualni univerzi.
:)
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Daedalus ::

>Mate noter malo razmišljanja, kako vplivajo mediji na družbo.

Mi lahko kdo na kratko opiše ta razmišljanja? Ker filma (še) nisem gledal:8)

Pa še nekaj razmišljanj na račun nasilja v medijih.

Pa ena raziskava na to temo - klik.

Pa še ena članek na to temo.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Daedalus ()

Thrivial ::

Hehe, Dedalus... to sem se jaz nekaj mesecev nazaj ucil za izpit. Nisem se ne vem kako poglabljal, ampak se mi vseeno zdi tole bolj kot ne osnovna razdelitev, na podlagi katere ne bi sel ravno v kaksno hujso debato. Koliko ves o MM poleg tega?

lp
:: Member of Eror Team ::

... and Eror Team is gone...

Daedalus ::

Hja, za podlago je treba vedet nekaj teorije, da lahko sploh o čem razpravljaš:))

Drugače pa o MM vem, kar sem se pač naučil na faxu, pa kako raziskavo si kdaj preberem, dosti se pa da naučit tudi iz opazovanja okolja, ki nas obkroža. Mislim, da vem dosti za tole debato. Če mislim narobe, pol se bom pa umakno, ko bo debata zaplavala v meni neznane vode:8)

Sicer pa sej tudi o politiki rad razpravljam, pa se tudi nimam za nekega jakega poznavalca le-te.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

kuglvinkl ::

Ok, želel sem izvedeti mnenja, namreč, ta tema bo zasedla kakšen odstavek ali dva v seminarski, ki jo ravnokar delam, delovni naslov: Kriminaliteta: conidtio sine qua non, optimalni obseg več kot nič.

Glede te debate. Zanima me zelo na splošno vaša mnenja, ker se lahko takoj zagrejemo za posamezno temo oz. vprašanje, ki jih ta tema odpira.

Za intermezzo: v Nemčiji so zaznalni oblikovanje ne zanemarljive družbene skupine, ki šteje okoli 2 mil. v 95% univ. izobraženih ljudi, ki TVja enostavno ne spremljajo več. Razlog? Preveč reklam, debilne oddaje, ki se nikoli ne končajo, preveč nasilja.

Dedalus: s katero teorijo (morda jo imaš tudi sam?) najbolj simpatiziraš oz. sploh ne? In zakaj?
Your focus determines your reallity

Daedalus ::

Ok, to bilo moje mnenje (je podprto z kar nekaj raziskavami):

Vpliv nasilja v medijih ima dva učinka - kratkoročnega in dolgoročnega. Medtem, ko je kratkoročni učinek zanemarljiv (kot že pove ime, ne traja dolgo), je pa bolj nevaren dolgoročni učinek. Kot je že napisal kuglvinkl, lahko pride do zmanjšane občutljivosti za agresivnost. Več raziskav je dokazalo, da tisti, ki redno spremljajo oddaje, v katerih je nasilje prikazano kot način za reševanje konfliktov, le-te v vsakdanjem življenju tako tudi rešujejo. AMPAK, kot sem že sam poudaril, te iste raziskave dokazujejo tudi, da je reakcija posameznikov odvisna od več dejavnikov: kulturnih, osebnostih, situacijskih...
Point je v tem, da če budistom prikazuješ nasilne filme, se verjetno ne bojo začeli pretepat(ja vem, pač malo karikiram).

Seveda pa se lahko zgodi (kot je tudi kuglvinkl opozoril), da se začnejo ljudje počutit ogrožene, postanejo nezaupljivi itd. Tak odziv je značilen za tiste z zoženimi stiki z realnostjo (preveč sedijo pred TV in so preveč odvisni od medijske konstrukcije realnosti).

Kot jaz razumem rezultate raziskav, bom povzel tako: ob predpostavki, da je večina populacije neke družbe normalna, je vpliv medijev na splošno stanje v taki družbi minimalen. Raziskave, ki se ubadajo z vplivom nasilja v medijih na populacijo, so uspele dokazati posredni vpliv, vendar v omejenih razsežnostih. Problem so bolj mejni primeri populacije in seveda otroci. Tu pa rata problem. Kot vemo, je na otroke lahko vplivati, ker še nimajo izoblikovane osebnosti. Tudi longitudinalne raziskave so pokazale nedvoumno povezavo med gledanjem nasilnih vsebin in obnašanjem v adolescenci. Ja, mladina je povzemala agresivno obnašanje, kot so ga lahko zasledili v medijih.
Zdaj pa to povezati z številom nasilnih vsebin v slo. medijih. Če gledaš, da je večina uporabnikov nekega medija odraslih oseb z nekašnim "mainstream" konceptom vrednot in stališč do sveta, potem teh vsebin ni preveč. Res je, da bi se lahko izognili prepodrobnim opisovanjem nekaterih dejanj (glede tega sem spremenil mnenje), ker normalen, odrasel posameznik z neko možnostjo empatije zlahka razume, kaj je to posilstvo, mučenje, umor. Ampak samih takih vsebin pa po moje ni preveč. Saj navsezadnje lahko delujejo kot ventil za sproščanje frustracij (seveda se ni dobro preveč vživet). Kot pa sem že napisal - kaj pa otroci? Kako poskrbeti, da ne bojo preveč prihajali v stik z nasilnimi vsebinami? Če gledam s tega stališča, potem bi lahko bili filmi z nasilno vsebino malo kasneje zvečer, z naslovnic bi lahko umaknili bombastične naslove v stilu: "pobil ženo otroke pa še sebe", razne informativne oddaje pa bi recimo ostale na neki razumni stopnji prikazovanja nasilnih vsebin (ene 20% max). V glavnem, narediti nasilne vsebine malenkost bolj nedostopne. Seveda pa tu igrajo pomembno vlogo še starši (v primeru otrok, seveda).

Ker če so mediji ogledalo družbe, bi lahko umik nasilnih vsebin razumeli tudi kot željo prikrivati dejansko stanje v družbi (velja za informativne oddaje). Komercialne televizije in ostali komercialno naravnani mediji se pa ravnajo okusu/željah njihovih uporabnikov. In če bojo nasilne vsebine prevladale, pol se moramo vprašati, kaj je narobe z družbo - in ne z mediji:)

To biti zaenkrat vse (me že prsti bolijo):))
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Dr_M ::

Si bralci želijo tako podrobnih opisov?


o ja...to je zakon. jest zarad takih stvari sploh berem ksne take novice.:)
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

kuglvinkl ::

Daedalus: kul odgovor.

Prisebna teorija (torej ne tisti, ki se zavzemajo za V(iolence)-chip in cenzuro) poudarjajo, da je situacija v bistvu dokaj zacementirana. Ob vladajoči paradigmi antropocentrizma, se javnost obnaša tako kot smo ugotovili zgoraj.

Kaj ponujajo za rešitev? Nič zdravil, samo dolgoročna zelišča v obliki spremembe kulture, morda malce drugačne primarne socializacije. To utegne trajati, ene 40 let.

Če si toliko drznem, naj dodam. Dokler ne pade kartizijanska paradigma, je zadeva takšna kot je.

Dr_M: kako to misliš zakon?
Your focus determines your reallity

kopernik ::

jaz sem bil vedno mnenja, da je gledalec tisti, ki odloča, kaj bo gledal - od porničev do pokolov na dnevniku. Če ga take stvari motijo, naj zamenja kanal oz. se vnaprej izogiba takih oddaj/filmov. Kakaršnakoli cenzura oz. olepševanje se mi zdi brezveze. Za otroke pa morajo starši nekako poskrbeti.
Torej, če je gledanost oddaje majhna, jo bodo umaknili iz sporeda => če bo gledalce nekaj motilo, tega ne bojo gledali in oddaje zato ne bo.

snow ::

> Za intermezzo: v Nemčiji so zaznalni oblikovanje ne zanemarljive družbene skupine, ki šteje okoli 2 mil. v 95% univ. izobraženih ljudi, ki TVja enostavno ne spremljajo več. Razlog? Preveč reklam, debilne oddaje, ki se nikoli ne končajo, preveč nasilja.

intermezzo reply:

Tudi sam ne gledam TVja nič več. Razen štart formule 1. Pa še tedaj morajo bit reklame. Saj ko pogledaš spored ne veš a se to hecajo s tem programom oziroma se zamisliš in vprašaš: "Ali ljudje res to gledajo?"

Še informativne oddaje imajo po novem reklame, pa neko tekmovanje se gredo pop tv in nacionalka, kdo bo prej začel poročila. Bedaki.

Glede medijev si pa moram še prebrat vse skupaj... samo ena misel: Večino(vse?) stvari, ki jih vemo o svetu, so izključno preko medijev. Porajajo se mi vprašanja možnosti manipulacije.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: snow ()

Daedalus ::

>Ja, se strinjam.Šolski primer, ki ga z zadostvno korelacijo uvrstim v debato je experiment Stanfordske univerze (URL: prisonexp.org) in pa še bolj enostaven exp.: Milgramova študija poslušnosti (IIRC je URL: frostburg.?org). Če ste gledali nemški Das Experiment, veste (upam) zakaj gre. Zambardo je imel za cilj dokazati: kako neizogibno je, da človek obrkrožen znasiljem, izredno hitro prevzame nasilne vzorce vedenja. edino, kar mu je treba omogočiti, je moč na drugim (v našem primeru denimo starši nad otroki).


Samo ena mala pripomba - tale eksperiment se mi ne zdi primeren za vključevanje v debato. Treba je namreč ločiti dve stvari - ena je neposredna izpostavljenost nasilju (ko je oseba fizično ogrožena) in drugo je posredna izpostavljenost nasilju - ko je oseba nasilju izpostavljena preko medijev. V tem primeru oseba ni fizično ogrožena in tudi, kot je dokazala marsikatera raziskava, večina ljudi ne odreagira nasilno. Tako da z tem bi jaz debato o Stanfordskem experimentu zaključil, ker nekako ne spada v kontekst medijskega nasilja.

@snow - tvoj strah pred manipulacijo s strani medijev je in ni utemeljen. Utemeljen je v primeru, če bi menil, da večina ljudi z veliko pozornostjo spremlja en sam medij. Kolikor jaz vem, temu ni tako. Neutemeljen je pa v primeru, če upoštevaš dejstvo, da je v današnjem času možno priti do informacij po več kanalih (več različnih medijev) - tu je predvsem pomemben internet. Tako da Krasni novi svet je še daleč (upam vsaj):)

@kuglvinkl - zakaj pa samo odstavek ali dva? Jaz bi temu namenil celo poglavje;)
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Dr_M ::

kuglvinkl: zakon sm mislu kot zadevao,ki je odlicna :)
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

kuglvinkl ::

Zakaj samo odstavek? Ker to niti ni tema seminarske. Moral sem malo pobrskati po vzporednih vprašanjih, ki se dotikajo teme. Če bi dal poglavje v to, bi lahko iz tega diplomiral. No go, diploma je iz pogodbenega prava.
Your focus determines your reallity


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Domače branje: novinarstvo (3. del)

Oddelek: Novice / Domače branje
82853 (1380) Truga
»

Domače branje: Brooke Gladstone: The Influencing Machine (2011)

Oddelek: Novice / Domače branje
234932 (3392) Glugy
»

Psihologija množice pri varnost

Oddelek: Znanost in tehnologija
122236 (1862) trkbrt
»

Sloveniji se obeta prepoved nasilnih računalniških iger (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Igre
22021106 (15428) nodrim
»

Boj proti raziskavam, ki obsojajo igre

Oddelek: Novice / Igre
374490 (2297) MrStein

Več podobnih tem