Sloveniji se obeta prepoved nasilnih računalniških iger

Poslal sem email na Šturma. Me prav zanima, če bo kaj odgovoril.

Evo maila za referenco- če ima kdo kako idejo. Kritike in mnenja dobrodošle.

Stvar sem poslal na

lovro.sturm (afna) gov.si

cc na: gp.mp( afna) gov.si


Subject: Za: g. Lovro Šturm -Re: prepoved "nasilnih" računalniških iger.


Spoštovani,

danes sem lahko v medijih prebral vašo napoved prepovedi trženja (in najbrž igranja ?) "nasilnih" računalniških iger.
Ker so bili vsi materiali, ki sem jih našel o tem, precej medlo oin nedoločeno navedeni, vas prosim za kaj več podatkov v kakem naslednjem članku ali prispevku, seveda pravočasno in ne tik pred ali po sprejetju zakona.

Ni namreč razvidno ali gre za poskus regulacije dostopa otrok in mladoletnih do tovrstnih iger brez privolitve staršev ali pa za poskus splošne prepovedi proizvodnje in prodaje.

Poleg tega je vsaj iz materialov videti, da sklepate na podlagi zelo pomankljivih in enostranskih izkušenj, pa tudi zakonodajna podlaga se vsaj meni, laiku, ne zdi ravno očitna.

Vprašanja, ki me ob tem mučijo,so:


1 Ustavnost tega početja. Sem polnoleten, svoboden državljan, ki po ustavi lahko počne karkoli, dokler s tem ne krši pravic drugih. Če na svojem računalu igram tako igro, kako s tem lahko kršim pravico drugih in kje lahko tiči razlog, da bi mi kdo to prepovedal ?

2. Vaše ne ravno strokovno utemeljevanje tega početja. Ogledali ste si igro in ker se vam je zdela grozna, bi jo najraje prepovedali vsem ostalim, če sem prav razumel. Pričakoval bi od vas vsaj sklicevanje na neke znanstvene, strokovne študije in sklic javne debate vsaj strokovne javnosti, da pustite tudi drugi strani do besede.

3. Nepravično ravnanje tako z uporabniki kot proizvajalci tovrstnih medijev, ki mu ravno enostavno ne morete najti primerjave, tudi če bi dokazali nesporen negativen vpliv takih iger.

Poglejmo samo nekaj očitnih primerov:

3a: Filmska umetnost. Videli smo že mnogo grozljivk kar na domačem TVju, če že ne drugje, pa zaradi tega nispo bile prepovedane. So uvedene nekatere omejitve, ki so pa razumljive glede na javno naravo televizije, niso pa bile nasploh prepovedane. Samo nekaj primerov: "Ko jagenjčki obmolknejo", "Petek trinajsti", "Žaga", "Kocka", "Se7em", da akcijskih filmov kot so "Ubila Bom Billa" in različnih porničev z domačimi živalmi in simuliranimi posilstvi ne govorimo. Ti nikogar ne motijo toliko, da bi kar tako nasploh nasilne filme, grozljivke itd kar počez _prepovedal_.

3b: Alkohol. Dokazano škodljiv, z mogoče malenkostnimi izjemami ( kozarček vina na dan itd). Zakaj ni doslej nasploh prepovedan vsem ?
Vem za zakonske omejitve, ampak te niso primerljive temu, kar poskušate doseči pri računalniških igrah, še zdaleč ne.

3c: Kajenje. Še bolj očiten primer, praktično brez pozitivnih učinkov. Pa tobak ni prepovedan. So neke omejitve, ki so pa povezane s svobodo nekadilcev in njihovo pravico do čistega zraka, kar je povsem druga stvar.

3d: Nevarnosti na cesti in mladi vozniki. Ti so dokazano v povprečju na cestah bistveno nevarnejši od izkušenih voznikov. Kljub temu omejitev za mlade vzonike praktično ni. Zavarovalnice so se spomnile, da hočejo za zavarovanje škode mladega voznika večjo premijo in to je bolj ali manj vse. NIhče jih ni silil v neke dodatne omejitve, (npr samo mestna vožnja, vožnja samo ob spremstvu odgovorne osebe ponavljanje izpitne vožnje na vsakih 6 mesecev itd.)

Mi lahko iskreno zatrdite, da so ti primeri tako bistveno drugačni od "nasilnih" iger, da zahtevajo bistveno drugačno zakonsko obravnavo že zato, ne pa zaradi konkretnih denarnih interesov raznih lobijev ?


4. Vaša navedba, da EU misli to politiko izsiliti tudi zven svojega področja. Očitno so pogledi EU na uveljavljanje človekovih pravic zelo odvisni od tem ali pri tem denar priteka v blagajno ali odteka. Ko je šlo za Afganistan, sploh pa Irak in podobne probleme, ki zahtevajo soliden finančni napor, potem imajo tudi največji diktatorji svoje pravice in druge države pravice do reševanja svojih internih problemov.
Ko gre pa za problematiko, v kateri vidi EU svoje konkretne interese, se pa pravična načela EU očitno lahko takoj obrnejo.

5. Suverenost Slovenije.Sedaj smo resda del EU, vendar še vedno nadziramo svoj teritorij ( policija, vojska itd). ker živimo v demokraciji (ozirmo vsaj tako radi recitiramo), bi človek pričakoval, da se na našem ozemlji dogaja volja volilcev. Če ne neposredno, pa posredno, skozi izvoljene predstavnike itd. Tako tudi zelo radi navajamo da sedaj "ne delamo več po partijskem diktatu iz Beograda".
Prav hinavsko pa zamolčimo dejstvo, da pa sedaj še bolj zagnano plešemo po diktatu iz Bruslja, Bona, pa še kod.
To se da zaznati tudi iz te vaše napovedi. Nemci so vam pokazali nekaj in sedaj jim boste ustregli. Ampak vas niso izvolili in postavili na sedanji položaj in temu ustrezno tudi plačali Nemci temveč slovenski volilci , tako ali drugače.

Si glede uveljavljanja določene politike, ki zadeva nas ne zaslužimo niti vprašanja za mnenje ?
Mislim, da bi bilo vsaj korektno, da bi pri takih odločitvah obvestili volilce, v kateri meri so bile dejanjsko posledica našega interesa in od kod naprej smo se morali podrediti "SFR EU"...

6. Ne morem verjeti, da ste se odpravili na demonstracijo nasilne igre v Nemčijo, niste pa povprašali najbližjega sorodnika ali soseda ki ve, s katere strani se gleda v računalniški monitor. Na našem trgu je bilo kar nekaj doma predelanih sicer strelskih komercialnih iger, ki so se denimo ukvarjale s pobijanjem "čefurjev na Fužinama", vojne Srbi/Hrvati in tako naprej. To je že tako stara "novica", da že nekaj let nihče ne govori o tem.
Tudi te predelave niso posebej zahtevne, saj imajo mnoge igre posebne urejevalnike in orodja, s katerimi se da oblikovati okolje, like osebja, dialoge itd. Pa vendar ni nihče rekel NIČ o tem in nihče ni bil preganjan. Zakaj ? Hja, vsaj meni je to očitno. Zato, ker so interesi domačih volilcev sekundarni. Primarna stvar je "diktat iz Beograda", pardon, Bruslja.


Za konec vam lahko mirno priznam, da sem na to božično noč na neki zabavi prav gnusno zaklal božička s kuhinjskim nožem, ki sem ga našel na neki mizi, nekaj zatem pa s svojim nafriziranim Peugeotom 206 naredil nekaj krogov po obvoznici s hitrostmi skoraj 300 km/h in povzročil kar nekaj spektakularnih nesreč. Da ne govorim o številu ljudi, ki sem jih ugasnil z odmerjenim strelom v čelo s svojim zvestim, natančnim in obilno dušenim "9mm SilverBallerjem".
Vendar se ne sekiram. Zakaj ? Ker sem naredil simulirano škodo v simuliranem svetu iz bitov in bajtov in pobil simulirane sovražnike, katerih inteligenca niti približno ne presega enoceličnega bitja. Pri tem so me lovili simulirani agenti in policija in moje simulirano telo v simulaciji tudi kar nekajkrat tudi "ubili". Celo v tem simuliranem svetu je policija opravila svoje delo, presenetljivo kljub vsem tehnološkim omejitvam inteligence takih likov bistveno bolj učinkovito in hitro kot take stvari ponavadi rešujeta prava policija in sodstvo.

V realnem svetu pa nisem dobil v zadnjih letih niti ene kazni zaradi prehitre vožnje in z menoj policija nikoli ni imela problemov.
Pravzaprav policiji nikoli nisem bil zanimiv (izven enega napačnega parkiranja in mogoče kake prehitre vožnje na dve leti).
Nimam problemov z mamili in jih nikoli nisem imel. Razen občasnega piva ali dveh sem mogoče v življenju videl kak "džoint" in še to bolj pasivno- ker ga je pač nekdo prinesel, ko sem bil zraven. Skratka, že samo igranje iger, tudi nasilnih ni naredilo ponorelega zombija iz mene.

Pravzaprav ne poznam nikogar, ki ima računalnik in ga uporablja, pa se ne igra. In v tej masi ljudi ne poznam nikogar z morilskimi ali samomorilskimi nagnjenji, ki bi jih lahko pripisal vplivu iger. Poznam morilca ali dva in kar nekaj barab, a ti računalnika od blizu še videli niso.

Star sem 39 let in z računalništvom se intenzivno ukvarjam od pojava prvih Commodorejev in Spectrumov, torej približno od leta 1983. Ves ta čas se tudi igram, čeprav procentualno gledano sedaj verjetno že 15 let ne veliko glede na celoten čas za računalnikom.
Mogoče 10 ur na mesec v povprečju ali pa še to ne. Meni je računalniška igra nadomestila filmsko umetnost. Film je že davno postal dolgočasen. Igra pa je lahko omejena, a vsaj ni linearna. V svoji omejenosti mi kljub vsemu dovoljuje presenečenja in nepričakovane rezultate.
Omogoča mi občasen kratek odklop iz napornega vsakdanjika in kratek izlet v nek drug svet, ki ga je včasih zapolnjeval (tudi) film.

Nimam se za odvisnika od računalniških iger in tudi če bodo nasilne prepovedane zaradi tega ne bom neposredno trpel nobenih bistvenih posledic, oglasil pa sem se vam, ker se mi tako obveščanje domače javnosti o tujih ukazih poniževalna in nevarna praksa.
Danes "nasilne" igre, jutri pa bo lahko "na sporedu" kaj, kar me bo bistveno bolj prizadelo. Mogoče omejitev svobode pri uporabi računal, neki novi skriti davki, nova kršenja pravice do zasebnosti itd.



Lep pozdrav,

Branko Badrljica

Brane2: bravo.

Brane2: bravo.

Erm, svojega ST "podpisa" v email na srečo nisem dal zraven...

IMO:
Tle ne gre za kampanijo proti nasilnim video igram, ampak nas hočejo navadit na vedno večje prepovedi. Najprej nasilne vidoeigre, po bodo začeli cenzurirat vse videoigre, nato pr0n, nato ostali filmi, svoboda govora in kdo ve kaj so bodo še izmislili


Brane2 dobro si to napisal ;)

Just thinkin'... Morebitni naslednji korak je, da dobiš dosmrtno, če koga ubiješ v igrici?

btw međugorje:
Če je tvoj kolega retardiran(ali zabit ko kanta/psihopat/morilec/divjak itd...), ga ne bo rešilo nobeno neigranje iger.

Vsaka čast brane!

Ja zakva pa ne prepovedat ?? sej v nemčiji so tud ane, tko kot je kajenje na irskem in v italiji.

Mene osebno ne moti če bi jih prepovedal, sej tko ne igram mikol ničesar, tko da kr, verjetno bo vplivalo da bo manj nasilja ane, al pa tud če ne bo, škodovati sigurno ne more. Itak pa majo to v Nemčiji in verjetno še kje, tuje rešitve so za nas slovencelne vedno veljale za "boljše" knede. LP

Kupite si odresitev in nemudoma prenehajte z bogokletnimi dejavnostmi.

Če bo tole sprejeto se ne bom čudil. A je že kdo opazil kakšnega pravosodnega ministra imamo? Ata je tak, kot bi prišel iz 19. stoletja. Brez zamere, toda na njem se že nabira mah.
Najprej naj prepovejo prikazovanje 'klavnic', ki smo jih deležni vsak dan v Dnevniku oz. 24 ur. Ničkolikokrat smo videli reševalce, ki brodijo do kolen v krvi, ko čistijo posledice samomorilskih napadov v Iraku, Izraelu etc. Pa te zadeve so na sporedu, ko so budni še 5- oz. 6-letniki, ki jim je težko razložiti, kaj se dogaja.

Amapak, saj vemo: kar rečejo v EU, to je zagotovo dobro tudi za nas.

KO začno politiki govoriti o varstvu otrok, mora biti človekova reakicija takoj jasna. Pozoren mora biti na svoje (že pridobljene) pravice in svoboščine, običajno pa se je treba prijeti tudi za denarnico. Zakaj.

Ker so otroci, tudi po mojem skormnem mnenju, eno izmed največjih bogastev, zelo priročno orodje za dosego marikaterega cilja. Ker oblast ve, da so ljudstvu otroci kot diamanti - s tem pa tozadevno ranljivi, njim pa več kot očitno ne, so zelo priročno sredstvo.

Poglejte japosnke nasilne anime. Po mojih zadnjih podatkih na Japonskem skorajda ni umorov.

Brane2, par nasvetov izkušenih aktivistov bi ti prišlo prav...

Pismo je sicer zelo dobro napisano, če bi ga pisal kakemu profesorju, ko se z njim ne strinjaš. Ministri (v vsaki vladi) lahko pozornost ohranjajo približno tri sekunde, zato mora pismo biti krajše. Ja, to JE zelo nujno in pomembno. Na tvoje pismo ne bodo odgovarjali po argumentih, ampak pavšalno, se pa bodo zapičili v podrobnosti, kjer se nisi povsem pravilno izrazil (minister ni izvoljen, btw).

Druga žalost te države je tisk: tako pismo ti objavi kvečjemu mladina (če je stilno dobro napisano in je vsebina preverljiva). Predolgo (in prestrokovno) je za v pisma bralcev Dela ali Dnevnika.

Glavni namen pisma je izzvati odgovor o njihovih razlogih za "načrtovane ukrepe", ki jih potem lahko strokovno demantiraš, če je le možno v strokovni publikaciji, v laičnem tisku pa potem samo lepiš reference in se sklicuješ na priznane strokovnjake (to ima pri ljudeh največji učinek).

Tretja stvar pa je nastop - s tabo se pravosodni minister zaradi enega vprašanja ne bo ukvarjal, dokler ne bo postalo očitno, da si ga sposoben v javnosti argumentirano pokazat (ne obtožit, da je, samo pokazat argumente tako, da bo vsem jasno, kam pes taco moli) kot totalnega tepca (tako kot se je večkrat zgodilo ministru Drobniču, na primer, le da se je minister Drobnič še naprej obnašal kot tepec in posledično tudi odletel). Nujno moraš na kratko pokazat, da ti je področje v povsem strokovnem kontekstu kristalno jasno (tudi če ti ni, pazi le, da pri blefiranju ne vsekaš mimo, če je treba pač preberi toliko strokovne literature, da bo šlo) in da si pripravljen težit (njemu in javnosti, torej tisku) dokler stvari ne uredijo tako, kot je jasno, da je prav.

Pa seveda moraš nujno pričakovat nizkotne diskreditacije in javno žaljenje in na to potem povsem hladno, zadržano in kjer je to smiselno tudi strokovno odgovarjati. Najprej ti bodo odgovorili, da so že vse preučili in da nimaš kaj skrbet, da je vse pod kontrolo in da so to samo predlogi (to je pogosta zvijača, da razlagajo, kako je nekaj nepomembno, dokler ni sprejeto, ko je sprejeto pa "je že prepozno za spremembe", jasno). Na take reči moraš vedno odgovarjati z javno zahtevo po javni objavi strokovnih raziskav, na podlagi katerih so se odločili za ukrep. Tebe zanimajo dejstva, ne ideologija.

jype: včasih je dovolj izzvati drugačno mnenje v javnosti, ne pa zahtevati neposredno soočenje. Če javno ni objavljeno nobeno nasprotno mnenje, se lahko ustvari občutek strinjanja z iniciativo.
Brane: če mi uspe, ali bi dovolil objavo tega članka v Financah? Težava je samo v tem, da je za solidno medijsko pokritost potrebno aktivirati vse medije hkrati, četudi se jih lep del ne bo odvzal. Dovolj je, da se jih nekaj in če teh nekaj objavi to pismo v razmaku nekaj dni, bo doseglo precej široko publiko.

Hkrati pa bi bilo smiselno zbirati podpise podpore tem pismu, torej:
a) začeti iskati somišljenike po drugih forumih (npr. med.over.net, ki je izjemno obiskan)
b) zbirati podpise AKA imena in priimke (ne bomo sedaj komplicirali z digitalnimi podpisi )

Mnenje?

jype: tvoja sočna primerjava je obrodila sadove. I know EXACTLY what you mean. :)

Se strinjam, da mora ministrstvo dati od sebe konkretne podatke in podlago, zakaj takšna iniciativa - če hočejo meglo, naj jo mešajo, samo če se vključi malce širša javnost, bo to nekoliko težje. Odkod pa ti veš toliko o načinu dela vlade oz. na katerem področju pa si se aktiviral?

Treba je vedeti še nekaj. Šturm je precej dojemljiv za strokovne argumente. Ni tako kot ostali desničarji, ki slepo rinejo v zid. Zato ga tudi spoštujem in mislim, da je eden boljših ministrov, čeprav se ideološko z njim ne strinjam.

Zato je treba dobiti resno študijo in resnega strokovnjaka, ki se bo izpostavil v javnosti. In - odpreti je treba javno debato (z mediji).

Brane se je zelo potrudil in napisal dobro aktivistično pismo, zato mu tudi čestitam. Ampak posegel je samo na eno področje - pritisk množice. Manjkajo pa še stroka in mediji.

gzibret: prehitimo jih mi in pripopajmo te nasilne slike mi. Zraven pa slike iz TV, časopisov, poročil, stripov, vse prosto dostopno vsakomur, ki si to želi. Pa naj si javnost ustvari mnenje na podlagi tega. Rešujmo paket problemov (ki to niso) ali pa nič od tega.

Matthai - me prav zanima, če bi pritisk medijev kaj pomagal oz. če nebi naredil ravno obratnega efekta v tej krščansko-konzervativni slovenski družbi. Slovenske novice bi pripopale 2 ali 3 slike iz iger, kako šprica kri okoli in letijo čreve, in bi imel v hipu glomazno maso zagovornikov prepovedi.

1. Saj bistvo je,d a se o svoji usodi odločamo sami, pa kakorkoli se že odločimo.

2. Naše dnevne odločitve ne morejo mimo ustave

3. Na pikannte slikce iz iger lahko odogovriš s pikantnimi slikami iz SinCityja recimo, nato pa pod sliki Koloseja in RTVja postaviš vprašanje "zakaj ti stavbi še stojita ?"

Brane: imam emajl urednika na Dnevniku in čakam odgovor s Financ. Če ti je ok, ti pošljem naslove, kamor boš poslal pismo. Predlagam tudi pošiljanje na med.over.net.
Sicer pa poskušam skozi kanale (VIP ) dobiti kakšnega strokovnjaka iz pedagoške stroke, ki bi podprl tvoj članek z argumenti...

Morda ne bi škodilo poslati tudi na desk [AFNA] sta.si

Saj ne, da bi STA kaj od tega dejansko objavil, le da njihovi novinarji, ki so povečini študenti ali pa čisto sveži diplomanti, slišijo še drugo stran. Da izvejo, da druga stran sploh obstaja.

Kajti žal (to je moje osebno mnenje) je STA pogosto zgolj servis za posredovanje sporočil za javnost. V svojih prispevkih pogosto prikažejo zgolj eno stran, ki jim jo servira državni organ/podjetje/whatever na tiskovni konferenci ali v pisnem sporočilu za javnost. Ok, morda je to celo dobro, če si STA predstavljamo kot posrednika med izvorom neke informacije in mediji. A žal vse več slovenskih medijev ne počne nič drugega, kot objavlja "novice" STA. Spletno delo, 24ur, rtvslo, spletni Dnevnik... nekateri sicer malce spremenijo novico, da ni čisti copy/paste, nekateri pa niti tega ne.

Evropska unija je nekaj dni nazaj opozorila ravno na to, da je vse manj medijev, ki bi sami "proizvajali" prispevke, pač pa le kopirajo in prepisujejo od tiskovnih agencij. Zato je v množičnih medijih tako redko zaslediti kritično mnenje, soočenje različnih strokovnjakov, ipd.

Najlažje je skopirati od tiskovne agencije. Malo dela, nizki stroški. To lahko počne skoraj vsak ne ravno zabit srednješolec. Toda potem nekako ne rabimo več medijev. Ustanovimo spletne strani in TV postaje, ki bodo objavljale le PR material državnih organov in podjetij. Osebno menim, da je to velika rak rana današnjih medijev, nastala zaradi močnih pritiskov njihovih ekonomskih lastnikov po čim večjem zniževanju stroškov.

Da bi prišli v mainstream medije bi tako bilo potrebno storiti nekaj odmevnega, biti vseskozi aktiven, da te mediji enostavno ne morejo spregledati. Ker bi ljudje rekli, "kaj hudiča se vi mediji greste, tam se nekaj dogaja, vi pa ne poročate".

V nasprotnem primeru si morda priboriš kakšno objavo v časniku, če imaš srečo prideš še na tv, a to je bolj ali manj vse. Državni organi imajo do medijev speljano avtocesto, medtem ko ima povprečen človek do tja speljano težko prevozno gozdno pot. Razen, če gre za zadevo, od katere lahko medij pričakuje visoko branost/gledanost/poslušanost. Žal to velja tudi za nacionalko, ki bi po definiciji morala pokrivati vsa področja, tudi širši javnosti morda manj zanimiva.

Če mislijo, da bodo s to prepovedjo dejansko zmanjšali procent nasilja v državi se krepko motijo. Navsezanje pa mislim, da večina ljudi igra takšne igre za sprostitev in zabavo in ne za neki novi murder scenarij. Potem pa naj ukinejo še nasilje, ki ga prikazujejo v medijih. Naj si engrat pogledajo Bowling for Columbine.

Znano je, da smo slovenci največji posnemovalci (hlapci??) nemcev..... čeprav je možno, da majo nemci narobe.. mislim da je problem v tem da samo kopiramo nemce, ne da bi prej vsaj malo premislili....

Teh študij je n, tudi sam si delam zbirko povezav do vseh teh "študij". Bili bi presenečeni, kaj vse se "ugotovi".

Je pa naravnost sramotno, da večina teh študij (kolikor sem jih na hitro prebral):
1. obravnava vzorec nekaj 10 mladostnikov (to ni statistična raziskava, to je seminarska naloga študenta 1. letnika, po možnosti s povprečjem 6.0)
2. zajema statistične enote, ki so običajno precej heterogene; to je tako, kot bi odkrival vpliv ekstremnega športa na ljudi, v vzorcu pa bi imeli ljudi, stare od 10 do 70 let
3. preučuje nevoluntarne okoliščine; po domače - zberejo kup otrok in jih posadijo pred računalnik, ne glede na to, ali je to njihovo naravno in zaželjeno početje ali ne; če bi mene dali pred Quake 4, bi se verjetno tudi čudno obnašal, saj sicer ne igram first person šuterjev
4. uporablja metode, ki so povsem nejasne in običajno neznanstvene
5. izsledki so nedoločni (inconclusive), zaradi majhnih vzorcev je verjetnost napačnega sklepa velika (pa takšni dr.-ji in Ph.D.-ji)
6. potegne precej različne zaključke, torej očitno nobena ni povsem verodostojna

Seveda medije zanima senzacija, saj danes samo še to privlači rajo (Jackass, Big Brother, Bar 1 - 36), torej jih novice o škodljivosti (panika, strah) privlačijo bolj kot pa novice, ki so pozitivne ali pa celo nevtralne (npr. da ni povezave med nasiljem v igrah in real-life). Boli samo to, da so na oblasti običajno ambiciozneži, ki pa niso nujno najbolj inteligentni ali vsaj razumni, da bi takšne izsledke vzeli s ščepcem soli, kot pravijo ameri; namesto tega raje sprejemajo direktive in prepovedi, ki bodo vsem olepšale in olajšale življenje, vse skupaj pa je samo pesek v oči.

Dnevnik> Študija ameriškega združenja radiologov o vplivu nasilnih videoiger na mladostnike, ki so jo predstavili na svojem letnem kongresu, je pri 44 mladostnikih od stotih pokazala spremembe v možganski dejavnosti.

Er.

A obstaja kakšna dejavnost človeka (karkoli, vključno s spanjem), ki ne pokaže spremembe v možganski dejavnosti? Pri 100 odstotkih?

Tako; odprl sem večuporabniški blog (ki ima trenutno seveda samo enega uporabnik ... mene ) ravno v ta namen

Torej ne vem še, kako se bo vse skupaj obneslo, ampak domnevam, da če bomo odpirali bloge, odpirali spletne strani, diskutirali na forumih, pošiljali pisma, jih objavljali ter nato objavljali še odgovore državnih organov itd. bi se moralo kje poznati.

Skratka, če želite aktivno sodelovati na tem blogu mi povejte, da vas vnesem v seznam uporabnikov. Obenem pa vas prosim, da mi sporočite povezave do ostalih blogov, forumov itn. da jih lahko ustrezno povežem in opozorim na njih.

P.S.: Upam, da se razume, da je to nenamerna reklama za ta blog in da to počnem z dobrim namenom

Dodal: A ja pa Brane 2, dovolil sem si objaviti tvoje pismo. Ga smem, ali naj ga umaknem?

Imam idejo. Bi morali narediti en shod kot so ga naredili Francozi za free software, ko so se trije prijavili na policiji ker so predvajali DVD film na Linuxu (ker je reverse-engineering prepovedan v Franciji).

Nekaj podobnega. Medijsko pozornost bi hitro dobili

Aha, pa še kot politična stranka s ciljem priti v Evropski parlament....

Ljudje se morate organizirati sami. Ne pričakovat, da bo nekdo organiziral društvo in se boril za VAŠE interese.