» »

Izklop fida med nevihto

Izklop fida med nevihto

1
2
»

cila22 ::

Kaj se človek nasmeji, ko računalničarji filozofirate o elektrotehniki :)
Lovro, obstaja diferenčno stikalo, fid, ki je razvito ravno v ta namen kot je v tvojem primeru, odporen na motnje, prenapetosti (do določene mere seveda). Potrebuješ kratko trajno zakasnjenega "G/KV", glej domačega proizvajalca ETI, primer za 1 fazni sistem, dvomim da imaš na vikendu potrebo po več kot 25A:
http://www.eti.si/component/product/?vi...
pa še 30mA, tako da je "varen" tudi pri direktnem dotiku.
Če imaš pa 3 fazni sistem pa vzemi tega:
http://www.eti.si/component/product/?vi...

Lahko se pa obrneš tudi na proizvajalčev tehn. support in se posvetuješ.

Lp
Kdor visoko leta,ne pade daleč od drevesa

d4vid ::

imagodei je izjavil:

d4vid je izjavil:

mirator je izjavil:

imagodei je izjavil:


30ma FID je v elektroomarici zato, da ščiti življenje. 100mA FID ščiti napeljavo.

Kje si pa to pobral?
Napeljavo ščitijo samo varovalke FID pa je zaščita pred električnim udarom.

Varovalke so za napeljavo. FID pa za porabnika.

No, to bo bolj prav, kot sem zapisal jaz. 100mA + FID ni za varovanje (zidne) napeljave, ampak za varovanje porabnika. 30mA FID je za varovanje Uporabnika.


Ne, vse je za varovanje porabnika, uporabnika se s tem varuje posredno.

Delal nekaj časa tudi na ETI, tako da malo vem kako pa kaj ;)
Main PC: Asus PN50 | AMD Ryzen 5 4500U | 16 GB RAM | 256 GB SSD
PC2: HP Z400 | Intel Xeon L5630 | 6 GB RAM | 120 GB SSD
Laptop: HP Elitebook 840G1 | Intel i5 | 8 GB RAM | 256 GB SSD

imagodei ::

No, glede tega pa ne bova sklepčna. Logika argumenta je zelo preprosta: če 300mA ali 100mA FID zadostuje za varovanje porabnikov, zakaj bi torej jeli v objekte vgrajevat 30mA FIDe? Zakaj jih proizvajajo? Zakaj gremo celo tako daleč, da se proizvaja in vgrajuje FIDe, občutljive na pulzirajoče enosmernega tokove (tip A) in FIDe, občutljive na mešane frekvence (tip F)?

Resno, če je namen varovanje porabnika in ne Uporabnika, zakaj sploh dodatni tipi FIDov in zakaj govorimo o motnjah srčnega ritma pri toku, ki presega 30mA pri odraslem človeku?
- Hoc est qui sumus -

negotiator ::

d4vid je izjavil:

Tukaj maš posredni dotik. Uporabnika lahko strese, če je ozemljitveni vodnik prekinjen - posledicno ni kratkega stika - fid bo pa vseeno odklopil ce bo stekel tak dif. Tok.



In kakšna je verjetnost, da bo ozemljitveni vodnik prekinjen, ti pa še ozemljen, ko se boš dotaknil? Ravno to hočem reči - da se ne splača. Verjetno bi se prej zgodilo, da bi po nesreči razbil žarnico na namizni svetilki in se na ta način "priklopil" na štrom (zamahneš z roko ali se spotakneš).
All easy problems have already been solved.

mirator ::

Bom še enkrat zapisal, kar sem že zapisal:
Varovalka ali inštalacijski odklopniki v el. razdelilniku, ščitijo inštalacijske vodnike pred preobremenitvijo in kratkimi stiki. Ne ščitijo pa porabnikov ali el. bremen (t.j. naprav, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo), ki imajo svojo zaščito.
FID ne ščiti el vodnikov, ščiti pa ljudi pred električnim udarom (ob delovanju pa seveda odklopi el. vodnike). In to ni zaščita pred direktnim dotikom delov, ki so pod napetostjo, temveč posrednim (ne ščiti, če se sočasno dotakneš faze in nule. V primeru dotika faze in PE vodnika pa bo zaščita sicer delovala, vendar je možno, da prepozno)
V TN sistemu napajanja inštalacije tudi varovalke ščitijo pred električnim udarom, če je inštalacija pravilno projektirana in izvedena. In v TN sistemu so zahtevani časi odklopa za vtičnice največ 0,4 s in za stalne priključke in razsvetljavo 5s in to pri napetostih dotika 230 V (tako določajo predpisi in standardi, če pa je na forumu kdo pametnejši od njih pa ne vem).
Pa še nekaj o famoznih 30 mA. Nič nimam proti, če si kdorkoli vgradi FID z diferenčnim tokom 30 mA, ni pa nobene potrebe. FID je dimenzioniran tako, da ne dopušča pojava napetosti dotika višje od 50 V. To pomeni, da mora biti za FID s 30 mA diferenčnim tokom, upornost ozemljitve maksimalno 1666 ohma, za FID s 300 mA tokom pa 166 ohmov.
In za primer:
Pri specifični upornosti zemljišča 250 ohmm, bo upornost ozemljitve z eno kovinsko cevjo premera 1" (25 mm) in dolžine 2 m, 115 ohma. 300 mA bo skozi FID steklo že pri napetosti ca 35 V. FID pa izklopi v času krajšem od 0,1s. Če se sočasno ozemljenega kovinskega ohišja neke naprave, dotakne človek, ki ima upornost ca 1000 ohmov, bo v tem času skozi njega stekel tok ca 142 mA. Najvišji dopustni tok skozi telo človeka pa je v času 0,1s 750 mA.

negotiator ::

@mirator

Na kakšen način pa naj bi varovalke ščitile pred el. udarom? Če s tem misliš, da nekoga strese? Ne glede na to, ali se dotakneš preko nule ali zemlje, ne bo stekel zadosten tok za odklop običajnih 10 ali več amperskih varovalk, ki se uporabljajo v gospodinjstvih - pa tudi, če bi, bi bil v takem primeru že pečen. Časi odklopa pa veljajo za preobremenitev? Pri kakšnem toku?

Upornosti 1666 in 166 dopuščata tok 30 in 300mA, pri napetosti 50V. Kaj pa upornost človeka? To se ne šteje? Recimo, da ima človek še 1000 ohmov. Potem je to že 2666 oz. 1166 ohmov, kar pomeni, da bi po tvojih izračunih rabil pri 30mA FID-u 80V napetosti, da bi dosegel teh 30mA, pri 300mA FID-u pa kar 350V, kar je malce težko doseči z 230V napetosti. Ne dopušča napetosti nad 50V? Se pravi, če grem izmerit k nekomu, ki ima FID, napetost med fazo in zemljo, ta ne bo presegala 50V? Ne. Napetost bi bila 230V. Ti samo enačiš odklopni tok z maksimalno napetostjo, ki bo na telesu. Tega pa pač ne gre enačiti. To, da bo pri pravilno izvedeni ozemljitvi FID odklopil pri 30mA, ne pomeni, da bo napetost le 50V, kljub temu, da ohmov zakon to potrdi. Pozabil si namreč všteti čas odklopa FID-a, oz. to, da lahko čez FID- za zelo kratek čas teče tudi veliko več toka. FID ni neka magična naprava, ki odklopi napetost takoj, ko tok doseže nazivnega. Kot si že sam omenil, rabi določen čas. Tok in napetost pa žal ne bosta čakala, da počasni FID odklopi. Preden se FID sploh "zave", da teče prevelik tok, je ta lahko že precej prevelik. Kakorkoli, pri napetosti 230V in človeški upornosti je velika verjetnost, da bo vse v redu. Hočem samo reči, da FID ne omejuje napetosti.

Zanima me tudi, od kje tisti izračuni s cevjo? Od kje do kje se pa meri upornost? Od cevi, pa do? Tudi tistih 142mA mi ni jasnih.
All easy problems have already been solved.

mirator ::

Spregledal si, da sem zapisal, da je FID zaščita pred posrednim dotikom delov pod napetostjo. Sem pa prej pozabil omeniti izredno pomembno zadevo v zvezi z zaščito. Obvezno je izenačevanje potencialov. Če je to pravilno izvedeno, potem do direktnega dotika brez uporabe kakšnega orodja ne more priti. In varianta, ki si jo omenil ti, ko si upornosti sešteval, je možna samo pri direktnem stiku. Pri posrednih dotikih pa je človek kot paralelna upornost in to sem tudi jaz, sicer res poenostavljeno, kot primer izračunal.
142 mA je moj kiks, moralo bi pisati 31 mA. Vzel sem, da skozi FID in skozi paralelni upornosti 1000 in 115 ohma steče tok 300 mA , iz česar sledi, da skozi upornost 1000 ohmov teče tok 31 mA.
Upornost vertikalnega ozemljila se izračuna s formulo (formul je sicer več, glede na različne avtorje, vendar se rezultati bistveno ne razlikujejo) : R=ro/(2*pi*l)*ln(4*l/d)- kjer je ro- spec. upornost zemlje, l - dolžina ozem. cevi in d - premer cevi.
Bistvo pri vsem tem pa je, da mora el. ištalacije delati nekdo, ki se je za to strokovno usposobil in da so narejene skladno s predpisi i standardi, sicer lahko zelo hitro postanejo ruska ruleta.

negotiator ::

Lahko razložiš razliko med posrednim in neposrednim dotikom? Eden je med čim in čim, drugi pa med čim in čim? Jaz sem imel v mislih nekaj takega: hladilnik prebije in na ohišju je napetost, ozemljen pa tudi ni, se pravi, da varovalka ne bo odklopila. Nato se ti dotakneš ozemljenega predmeta, medtem, ko se naslanjaš na hladilnik pod napetostjo.

Glede ozemljila: imamo specifično upornost zemlje, površino cevi, ki je v kontaktu z zemljo, kaj pa razdalja med objektom in transformatorsko postajo, kjer je transformator ozemljen? Običajno se itak uporablja TN sistem. TT ima pa pač to slabost, da je impedanca ozemljitve visoka, kar te "prisili" v uporabo FID-a. Pri TN sistemu te pa itak ne skrbi za upornost ozemljitvenega vodnika, razen, če seveda ni prekinjen.

Po eni strani bi bilo še najbolje odstranit vse ozemljitve. Čim kaj prebije in se dotakneš, ko si ozemljen, te strese - če ni FID-a še toliko bolj. Edina stvar, ki bi jo težko ločil od zemlje, je vodovod. Hočem reči, da četudi bi dobil napetost na hladilniku, te ne bi streslo, če ne bi imel česa s čimer bi se ozemljil.

Enkrat sem hotel odstranit izolacijo na žici, ki je bila pod napetostjo (tega nisem vedel, saj je bilo stikalo izklopljeno - izklopljena pa je bila seveda samo nula). Segel sem po klešče za snemanje izolacije, ki so bile na ozemljenem osciloskopu. Seveda me je stvar prijetno presenetila :) Včasih je bolje, če ni ozemljitve.
All easy problems have already been solved.

mirator ::

Neposredni dotik je dotik delov, ki so normalno pod napetostjo (goli fazni vodnik, fazne zbiralnice, fazni kontakti itd). Posredni dotik delov pod napetostjo pa je takrat, ko se dotakneš kovinske konstrukcije, ki normalno ni pod napetostjo, pride pa pod napetost zaradi okvare.

Jaz sem imel v mislih nekaj takega: hladilnik prebije in na ohišju je napetost, ozemljen pa tudi ni, se pravi, da varovalka ne bo odklopila. Nato se ti dotakneš ozemljenega predmeta, medtem, ko se naslanjaš na hladilnik pod napetostjo.

To bi moral biti posredni dotik, ki pa je zaradi nepravilno izdelane inštalacije (ni izenačevanja potencialov in povezave z ozemljitvijo) postal neposredni.

Glede ozemljila: imamo specifično upornost zemlje, površino cevi, ki je v kontaktu z zemljo, kaj pa razdalja med objektom in transformatorsko postajo, kjer je transformator ozemljen?

Zemlja je kot vodnik z zelo velikim presekom, tako da razdalja med ozemljitvijo objekta in ozemljitvijo TP praktično nima nobenega vpliva. V impedanci okvarne zanke pa se upošteva poleg impedance transformatorja, impedance faznih in nevtralnega vodnika tudi prehodna upornost ozemljitve objekta in TP.

Po eni strani bi bilo še najbolje odstranit vse ozemljitve. Čim kaj prebije in se dotakneš, ko si ozemljen, te strese - če ni FID-a še toliko bolj. Edina stvar, ki bi jo težko ločil od zemlje, je vodovod. Hočem reči, da četudi bi dobil napetost na hladilniku, te ne bi streslo, če ne bi imel česa s čimer bi se ozemljil.

Takšno razmišljanje je izredno nevarno. Električna inštalacija bo varna, če bo narejena striktno po predpisih. Torej poleg vseh zaščitnih elementov, obvezno še izenačevanje potencialov pri TT sistemu napajanja s povezavo na ozemljitev in pri TN sistemu s povezavo na nevtralno zbiralnico.

Enkrat sem hotel odstranit izolacijo na žici, ki je bila pod napetostjo (tega nisem vedel, saj je bilo stikalo izklopljeno - izklopljena pa je bila seveda samo nula)

Nule se niti pomotoma nikoli ne izklaplja. Zaradi takšnih stvari pač prihaja do nesreč.

Vidim, da ti še veliko stvari okoli el. inštalacij ni jasno, zato ti priporočam, da si izposodiš ali kupiš knjigo prof. Ravnikarja: Električne inštalacije

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mirator ()

d4vid ::

Ravno ozemljitev je važna. Če ti hladilnik prebije na ohišje, le-to pa je ozemljeno, bo stekel kratkostični tok in odklopil varovalko
Main PC: Asus PN50 | AMD Ryzen 5 4500U | 16 GB RAM | 256 GB SSD
PC2: HP Z400 | Intel Xeon L5630 | 6 GB RAM | 120 GB SSD
Laptop: HP Elitebook 840G1 | Intel i5 | 8 GB RAM | 256 GB SSD

negotiator ::

@mirator in d4vid

Očitno me nista razumela. Govoril sem, da bi v primeru, da ne bi bilo ozemljitve na napravah, morali odstraniti tudi vse prevodne predmete, ki so povezani z zemljo, kar pa seveda ne bi bila najlažja naloga. Tako, da se mi tako razmišljanje ne zdi niti malce nevarno, samo prebrati je treba kaj sogovornik napiše, ne pa samo butniti z vsem egom ven, samo da bi "dokazal", da sogovornik nima pojma.

Poleg tega, mirator, govoril sem o TT sistemu ozemljitve, saj si ga tudi sam omenil: se pravi, o sistemu, ki ima ozemljitev samo na mestu odvzema, oz. pri samem potrošniku, tako da ne vem, zakaj govoriš o ozemljitvenih vodnikih, ki v tem primeru praktično nimajo veze, saj direktna povezava med objektom in TP ni izvedena.

"Nule se niti pomotoma nikoli ne izklaplja. Zaradi takšnih stvari pač prihaja do nesreč."

Če bi se res tako spoznal, kot praviš, da se, potem bi vedel, da izklopljena nula v tem primeru ni imela popolnoma nobene veze. Poleg tega sem bil prepričan, da je izklopljena faza, ne nula. Ponovno pa si agresivno odgovoril, kot da sem nulo nalašč izklopil, namesto faze. Mimogrede, tudi nula se izklaplja, če še nisi vedel tega. Misliš, da se enofazna dvopolna stikala izdelujejo kar za hec? Poglej si kakšne naprave z omenjenim stikalom in velika verjetnost je, da boš preko stikala videl speljano tudi nulo (vsi tega ne naredijo ali pa uporabijo enopolno stikalo, potem pa en revež obrne vtikač okoli in dobi fazo tam, kjer naj bi bila nula - upam, da ti tega ne počneš, čeprav je težko reči, da ne, ko kaj takega napišeš).

Preden koga obtožuješ, da mu kaj ni jasno, raje preveri, kakšne neumnosti pišeš.
All easy problems have already been solved.

Zgodovina sprememb…

negotiator ::

PS: pa še glede posrednega/neposrednega dotika - glede na tvojo razlago je oboje enako. Misliš, da ohišje pri okvari predstavlja kakšno omembe vredno upornost? Enako, kot pri dotiku žice, ki je pod napetostjo, te lahko strese tudi pri dotiku ohišja - nič manj. Še vedno pa ne razumem, kako naj bi pri posrednem/neposrednem, enkrat telo delovalo enkrat kot vzporedna in enkrat kot zaporedna upornost - tega namreč še vedno nisi razložil.
All easy problems have already been solved.

Zgodovina sprememb…

mirator ::

Prav, če ti tako praviš pa ne bom več pisal neumnosti. Vseeno si preberi knjigo, ki sem ti jo priporočil.

negotiator ::

mirator je izjavil:

Prav, če ti tako praviš pa ne bom več pisal neumnosti. Vseeno si preberi knjigo, ki sem ti jo priporočil.



Verjamem, da je v njej marsikaj poučnega ampak hvala, že dolgo ne berem več knjig.
All easy problems have already been solved.

lucca brassi ::

A. Smith je izjavil:

Ponavadi se za celo hišo (enostanovanjsko, povprečne velikosti...) dimenzionira 100-300mA FID, 30mA pa dodatno samo za kopalnico.

Ali pa 30mA kopalnica, ostala hiša ga pa sploh nima. So pa nevihte zares problem, ja. Še posebej, če greš za 14 dni na morje, prideš nazaj in ti plesen že gleda iz skrinje.



30mA so za delavnice , 10mA je za kopalnice
moments before detonation

lovro535v2 ::

no zdej sem vidu zakaj je fino met 30ma fid.univerzalni Motor od pralnega stroja sem priklopil na zatemnilnik za luč da sem ga lahko reguliral in sem hotel potipat kolk je vroč kolektor in izklopim zatemnilnik ki je prekinjav samo fazo v mojem primeru nulo, ker sem narobe obrnil vtikač in jaz hočem potipat kolk je vroč kolektor in me je kr lepo ruknl dobro, da sem imel ozemljen elektromotor in je fid takoj izklopil.vem pa da bi mogel take poizkuse delat z ločilnim transformatorjem sam ga nimam doma.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

Zgodovina sprememb…

1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vgradnja fid stikala (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
9131463 (4636) mirator
»

Pralni ali sušilni stroj prebija

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
396702 (5957) gumby
»

Katere varovalke za hišo

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
4228156 (22995) mirator
»

Se lahko sam lotim instalacije razdelilne omarice? (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
5320103 (18193) Aljaz1980
»

Zakaj ozemljiti hišo

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
2810224 (9600) telexdell

Več podobnih tem