Bistveno vprašanje je bilo, ali je Googlova uporaba 37 knjižnic API za Javo v Androidu poštena raba (fair use). Oracle je z nakupom Suna pridobil pravice nad Javo, zato je leta 2010 vložil tožbo zoper Google zaradi omenjenih API-jev. Leta 2012 je sodišče na prvi stopnji odločilo, da API-jev ni možno zaščititi na ta način, ker gre za idejo oziroma funkcionalnost, ne pa izum. Oracle je trdil, da je Google prekopiral 11.500 vrstic kode, slednji pa je odvračal, da je Java odprta in prosta za uporabo, zato so imeli vso pravico še enkrat napisati knjižnice z isto funkcionalnostjo (reimplement).
Po pritožbi je prizivno sodišče leta 2014 sprejelo drugačno odločitev, in sicer da Oracle lahko zaščiti omenjene knjižnice, s čimer se je odprla pot do tožbe zoper Google (in še cela Pandorina skrinjica podobnih tožb v prihodnosti). Pritožba ni uspela, ker je vrhovno sodišče zavrnilo obravnavo primera.
Google je sedaj v zadnjem krogu zatrjeval, da gre za pošteno uporabo, čemur je sodišče s soglasno odločitvijo porote pritrdilo, čeprav se vsi s tem seveda ne strinjajo. Končni rezultat je torej, da je knjižnice API mogoče zaščititi, poštena uporaba pa se presoja za vsak primer posebej. Rezultat je torej precej mešan, Electronic Frontier Foundation pa opozarja, da je bila velika škoda narejena že z odločitvijo, da je API sploh mogoče zaščititi na tak način.
