V Jugoslaviji se je živelo bolje

solatko,
če imaš težave najti klošarje, pojdi pred Maxi Market "ne parlament"...

solatko je 23. jun 2015 ob 10:15 izjavil:

Je sranje, če tisti, ki nas vodijo in nam dajejo delo, tretirajo kot hlapce in ničvredno rajo, sebe pa za elito te deželice na sončni strani Alp.

Nekaj postov nazaj si se hvalil, da si se in se še vedno poslužuješ svojih VIP zvez. Tukaj točiš solze. Kaj si torej - VIP ali "raja"?

Matako je 23. jun 2015 ob 10:19 izjavil:

solatko je 23. jun 2015 ob 10:15 izjavil:

Povprečen zaslužek ljubljanskega klošaraja je bil v 90-ih letih med 50-100DEM v parih urah žicanja, danes imajo problem nabrat za flašo.

To je bilo s fušanjem - sem jih videl kako klošarijo na fuš popoldne!

Prav res. V Ljubljani je bil takrat en znan klošar, Papiga smo mu rekli, med drugim. Dopoldan je žical denar, popoldan je pa prisedel k naši mizi Pod lipo, in se pustil častit, v zameno za kakšno zgodbico iz Tujske legije.

solatko je 23. jun 2015 ob 11:06 izjavil:

zmaugy - tudi tebe muči bralno razumevanje. Niti ne točim solz, niti nikoli nisem zanikal, da, če je potrebno uporabim kakšno prijateljsko uslugo. Meni ni nič hudega, če ne bo slabše, še umret ne bo treba.
Več ali manj se trudim pojasniti, predvsem mlajši populaciji, zakaj je vedno več yugonostalgikov, glede na to, da nam gre po vseh kazalcih, vedno bolje in še popravlja se.

Če meniš, da mi gre na jok, te lahko potolažim, da se za stvari, na katere nimam vpliva in niso odvisne od mojih odločitev, ne sikiram, če pada dež, pač vzamem marelo.

Prav dobro razumem kaj si napisal, ne skrbi, hotel sem samo da se izjasniš. In si se in kdor je hotel, te je zelo dobro razumel.
S tem zaključujem to debato s tabo.

Torej če se meri bolšje življenje glede na nostalgične čase, v poslovnih priložnostih Klošarjev, ste počasi začeli prihajati do bistva...

AnS - Te obveznice za AC so bile prostovoljni prispevek zaposlenih, namesto samoprispevka. Sam si se odločil, koliko ene plače boš prispeval, trgalo se je eno leto, izplačilo je bilo predvideno v 10-ih letih, pa so jih izplačali precej prej, se mi zdi, da po 5-ih letih, se ne spomnim več dobro. Takoj naslednji mesec smo dobili dobiček v višini 1-ne plače.
Vzeli so jih povsod, kot plačilno sredstvo, tudi na banki.

To pač niso bili klasični vrednostni papirji, saj so bili izdani točno za določen namen in to je bilo tudi narejeno, danes je večino vrednostnih papirjev temelječih na megli, tako kot certifikati, katere je imela mala skupina ljudi, možnost dobro vnovčit.

Avtocesta A1 @ Wikipedia

Del Vrhnika - Postojna je bil zgrajen v dveh letih - 70-72 tako kot je bilo obljubljeno, potem pa se je pričelo packanje.
AC je hotel Kavčič, zato je odletel, hebat ga, Srbi niso dali, se je na veliko gradil Beligrad.
Jugo failov je bilo veliko, vendar še vseeno manj kot po letu 1991 na celem področju bivše yuge.
V tem pa mi kar prednjačimo, saj smo uničili večino tistega, kar je nosilo dodano vrednost, morda majhno, bili pa so dobri resursi za večjo.

Matako - Če že tako podcenjevalno govoriš za takratne čase, pa povej kaj konkretno je danes bolje urejeno. AC smo zaradi korupcije 5x preplačali, pa še zanič je narejena, še najboljši je del LJ-PO, ki je bil v dveh delih narejen najprej.
Drugače pa lahko kar začneš naštevat uspehe SLO od osamosvojitve, število novih podjetij s tisoč in več zaposlenimi, kvaliteta zdravstva, šolstva,...... edini svetli zvezdi sta Koper in Ljubljana, pod srbskimi župani.

Matako - Nič mano a mano, saj ne bereva tega samo midva. Razložite tisti, ki ste navdušeni nad napredkom v kokoški, kaj konkretno je ta država ustvarila, da bi bilo večini bolje, kot trdite in podajate neke statistične podatke, ki kažejo segedin.
Jaz vsakemu face to face povem, kaj konkretno je bilo za veliko večino bolje in kaj je tisto, po čemer ljudje ocenjujejo kvaliteto življenja prej in sedaj.

Konkretno sem vam razložil, da je bilo na zavodu za zaposlovanje, vedno precej delovnih mest, ki se s Slovenci ni dalo popolnit (skoraj vse smeri poklicev, razen frizerk in trgovcev), razlagam vam, da se je s plačo, katero so takrat delodajalci izplačevali, dalo preživet, da so tisti, ki so znali karkoli delati, lahko poleg službe, zaslužili še toliko ali več, s popoldanskim delom, ki ga nihče ni preganjal, saj zaradi tega ni bil ogrožen obrtniški sektor, niti državne firme, ki so se ukvarjale s storitvenimi dejavnostmi.

Vi mi razlagate, da se je takrat več pilo, po firmah ležalo in prejemalo plačo za nič delat.

Navedel bom samo dva primera, ki jih osebno poznam
- Dekorativna - ob obnovitvi strojnega parka tkalnice, so na takrat najnovejših mašinah za tkanje pohištvenih tkanin, angleške proizvodnje, 8 mašin posluževali 3-je zaposleni - tkalka, vlagalec osnov in preddelavka, v Angliji, kjer je bila produktivnost v tekstilni industriji 3x višja, pa je bila na vsakem takem stroju ena tkalka, torej 7 ljudi več.

- Saturnus - WV namesti tekoči trak za izdelavo luči za Golfa. Po odhodu Nemcev, so domači mojstri v Saturnusu, trak predelali in zahtevano mesečno količino, naredili v 15-ih dneh. Tako so dobili prostor še za izdelavo luči za druge firme.

Drugi absurd, ki se je dogajal v bivši yugi in se z Lon posli dogaja še danes, pa je bilo delo jugoslovanskih orodjarjev, ki so bili po sposobnostih in znanju v svetovni špici. Specialna orodja, so orodjarne po yugi izdelovale po 3DEM/uro, saj ekonomisti, pravniki, komercialisti, niso imeli pojma, za kako komplexne stvaritve sploh gre, bili so vsi vzhičeni, ko so v A, ZRN ali I dobili naročila za par mio DEM, če prav so za plače orodjarjev porabili še enkrat več.
Za primerjavo - orodjarska ura v A, ZRN in I, se je takrat gibala od 50DEM/h za enostavna orodja do 150DEM/h za najzahtevnejše orodne sklope.

Nebi sedaj o Litostroju, katerega turbine se vrtijo na vseh večjih svetovnih rekah, nekateri ladijski motorji tečejo še danes,......, vsi vozniki tovornjakov, se lahko zahvalijo za ohranjene hrbtenice ing.-u iz mariborskega TAM-a, ki jim je podaril hidravlični šoferski sedež, Iskra DELTA, je krepko skakala v zelje IBM-u, pa jo je sesulo ministrstvo za obrambo - KOS.

Vsi kovinarji, keramičarji, pečarji in delavci ostalih poklicev, so bili med najbolje plačanimi delavci v svojh firmah, če so se odločili za pot na zahod. Večina si je zgradila hiše v domovini, potem pa so bili še tako neumni, da so se vrnili nazaj, odpirali svoje obrtne delavnice, zaposlovali na tisoče delavcev, pa če prav je bilo po vaše, v takratnem režimu, nemogoče živet, razen jutranjim pijančkom.

Tudi sam se nebi nikoli več vrnil v prejšnji sistem, bi se pa, če bi bil mlad, prekleto potrudil, iz temeljev spremeniti tega, ki ga imamo. Predvsem bi nazaj postavil SDK, postavil finančno policijo, striktno zaplenil premoženje neznanega izvora, uvedel črno listo nesposobnih direktorjev, presekal veriženje firm enega lastnika,......., predvsem pa večino zakonodaje, prevedel iz nemške ali avstrijske, ki so veliko manj luknjaste, kot so jo naredile naše odvetniške pisarne. Seveda bi spremenil plačno politiko, kjer bi se začelo plačevati opravljeno delo, ne le formalna izobrazba, v JU bi uvedel politiko zaposlovanja, kot jo imajo v ZDA, ko kadri, ki jih pripelje politika, ob volitvah podajo pisno odpoved, ne pa, da vsake volitve prinesejo nekaj tisoč novih zaslužnih kadrov s pogodbami za nedoločen čas, prevetril bi zdravstvo, šolstvo in sodno vejo oblasti. Z urejeno zakonodajo, bi pristrigel perutničke, predvsem advokatskim pisarnam. Skratka, za mlade dela dovolj, samo, če je v tej državi volja, želja in znanje, bojim pa se, da so mladi politiki samo še bolj črna senca, starejših pokvarjencev.

solatko je 23. jun 2015 ob 22:41 izjavil:

...pod srbskimi župani.

Ah, zdaj pa razumem tvojo agendo nostalgijo.

Ti, solatko, koliko firm je bilo v SZ, ki so zaposlovale več kot 1000 ljudi?
In koliko bi jih moralo biti (glede na to, da je bila menda praktično nična brezposelnost), da si ljudje ne bi želeli spremembe?

solatko je 23. jun 2015 ob 22:41 izjavil:

Za primerjavo - orodjarska ura v A, ZRN in I, se je takrat gibala od 50DEM/h za enostavna orodja do 150DEM/h za najzahtevnejše orodne sklope.

Nebi sedaj o Litostroju, katerega turbine se vrtijo na vseh večjih svetovnih rekah, nekateri ladijski motorji tečejo še danes,......, vsi vozniki tovornjakov, se lahko zahvalijo za ohranjene hrbtenice ing.-u iz mariborskega TAM-a, ki jim je podaril hidravlični šoferski sedež, Iskra DELTA, je krepko skakala v zelje IBM-u, pa jo je sesulo ministrstvo za obrambo - KOS.

Vsi kovinarji, keramičarji, pečarji in delavci ostalih poklicev, so bili med najbolje plačanimi delavci v svojh firmah, če so se odločili za pot na zahod. Večina si je zgradila hiše v domovini, potem pa so bili še tako neumni, da so se vrnili nazaj, odpirali svoje obrtne delavnice, zaposlovali na tisoče delavcev, pa če prav je bilo po vaše, v takratnem režimu, nemogoče živet, razen jutranjim pijančkom.

Torej, če je bilo tako fajn, zakaj tega ni več, kaj se je zgodilo, če je šlo za takšno globalno industrijsko velesilo?
Zakaj ste jo razmontirali, če ste bili tako uspešni in prodorni? Ste bili notranji sovražniki režima? So na vas vplivali zunanji sovražniki? S čim vas je zunanji sovražnik premamil? Kako mu je to sploh uspelo, v takšnem ekonomskem/socialnem/vojaškem raju,

PS: Tale plain-text-quick-editor suxxx (bloated-wysiwyg-editor je boljši), samo kaj bi to, s-t vzdrževalci ne poslušajo, dokler ni dovolj velika množica nezadovoljnih

Takole je to, takrat je bilo življenje še kar lagodno, če nisi scal proti vetru. Danes pa lahko ščiješ s vetrom kolikor hočeš, a to še ne pomeni da te bo odrešil položnic.

Dajmo takole za primerjavo:
- brezdomci v jugi
- brezdomci danes

Se najdejo cifre?

zmaugy je 21. jun 2015 ob 12:57 izjavil:

solatko je 18. jun 2015 ob 18:27 izjavil:

http://val202.rtvslo.si/botrstvo/

Za tiste, ki trdite, da ni lačnih, pa še kaj bi se lahko našlo - iskrice v očeh, ......

Vprašaj starejše, kako so stradali do sredine 1950 let v tvoji Severni Kore...SFRJ.

Če primerjaš povojne čase z današnjim, si pa res revež. V vsej Evropi je tedaj bilo tako.

fartman - Poglej kaj se nahaja v prej industrijskih območjih v MB, LJ, CE, KR in drugih mestih. Večinoma so prihvatizerji uničili dejavnost firm, ki so jih poprivatizirali, reorganizirali so firme, tako, da so obdržali vso birokracijo in nagnali operativni del firm, saj je moral dohodek v firmi pasti, če jo je hotel dobiti po ugodni ceni. Delavci se nikoli niso spraševali, kako firma pride do dohodka in jih tudi ni brigalo. Imeli so svoje delo, dobili plačo vsak mesec, delovanje DS ali pozneje NO ter izbiranje teh organov, pa jih ni zanimalo, tako kot večine delavcev po svetu te stvari ne zanimajo.

Delavci ne ustvarjajo firm, niti v kapitalizmu ne, po navadi so plačani za delo, ki ga v firmi morajo opravit, drugo jih ne briga, razen kakšne inovacije, da na lažji način naredijo zahtevano. Z ekonomsko politiko podjetij, so se pač ukvarjali tisti, ki so bili za to plačani. Tudi komercialista ne zanima, kako delavec naredi izdelek, ki ga prodajajo. Razvojnika ne zanima, kako in za koliko bo komerciala, njegov umotvor prodala,.......

Skratka, ne morejo biti vsi za vse, bi pa morala biti osebna odgovornost toliko večja, katre pa pri nas ni, sploh pa ni podprta z ustrezno zakonodajo.

Za primerjavo - v Avstriji so imeli v obdobju o katerem govorimo 7 ali 8 sestavljalnic avtomobilov, podobnih našemu Revozu in takrat tudi Litostroju. S pametno politiko, so se odločili, v glavnem precej umazano industrijo preoblikovati v 20-ih letih in raje avtomobile uvažati s celega sveta, kar je bilo do takrat, zaradi zaščite lastnih firm, tudi v A omejeno s precej visokimi carinami.
Danes je slika taka, da delajo nekaj sklopov za večino proizvajalcev, v teh firmah poteka lastni razvoj, ostale pa so preusmerili v bolj donosne dejavnosti. Uredili so kmetijsko politiki, ki se je nehala ukvarjat z vrtičkarstvom in deluje za trg (velike površine, z eno največ dvema kulturama), močno so pojačali lesno industrijo, skratka gre jim dobro zaradi dobre politike in ne zaradi prizadevanj delavcev in nizkih plač.

Svojo gradbeno operativo, navkljub stalnim izgubam vzdržujejo pri življenju, socilano politiko imajo odlično organizirano, vendar je to rezultat sposobnih vodstvenih kadrov, močnega sindikalnega gibanja, precejšnjega privatnega kapitala, predvsem pa zakonodaje in pravosodne veje oblasti, ki prevelike želje po neupravičenem plenjenju tujih sredstev, pač kaznuje.

Pri nas se je pokazalo, da smo pokrajina pridnih hlapcev, ki se sicer znajdejo pod tujo oblastjo, za lastno državo, pa nimajo dovolj možganskih in finančnih resursov.

Vedno nam je bilo lepše pod močnim, tujim gospodarjem.
Dolgo časa Dunaj, potem krajši čas Beograd.

Slovenci pač nismo naučeni delat (vodstvene funkcije), obnašat in vladat.

Če gledamo v zgodovino, se tudi upirali nismo kaj dosti, razen, kadar so nas vodili hrvaški uporniki (Gubec, Tito).

Kako je treba urejati mesta, nam kažeta župana, ki imata korenine bolj južno, korenine večine uspešnih podjetnikov ravno tako niso čisto slovenske.

Po vsem logičnem razmišljanju prihajam do ugotovitev, da imamo slovenci neko gensko pomanjkljivost, ki nam ne pusti, do normalnega razvoja in napredka ali pa imamo preveč razvit gen za nepoštenost.

solatko je 24. jun 2015 ob 08:37 izjavil:

Razvojnika ne zanima, kako in za koliko bo komerciala, njegov umotvor prodala,.......

Slab je tak razvojnik, če vprašaš mene (me nisi, saj vem), da vlaga svoj input, brez nekih konkretnih pričakovanj na trgu.

solatko je 24. jun 2015 ob 08:37 izjavil:

Pri nas se je pokazalo, da smo pokrajina pridnih hlapcev, ki se sicer znajdejo pod tujo oblastjo, za lastno državo, pa nimajo dovolj možganskih in finančnih resursov.

E, to pa se brez skrbi strinjam Večina perspektivnih in dejansko prodornih raje poišče priložnost na tujem; sicer ne vem točno, zakaj, morda me dopolniš?

solatko je 24. jun 2015 ob 08:37 izjavil:

Slovenci pač nismo naučeni delat (vodstvene funkcije), obnašat in vladat.

Zakaj ne? Zakaj se to ni spremenilo v času, ki ga objokujete?

solatko je 24. jun 2015 ob 08:37 izjavil:

Kako je treba urejati mesta, nam kažeta župana, ki imata korenine bolj južno, korenine večine uspešnih podjetnikov ravno tako niso čisto slovenske.

Urejati je eno, stroške nositi drugo. Nedvomno sta sposobna, me pa preseneča, da nista prej uredila pred svojim pragom, kjer bi imela veliko večje izzive.

solatko je 24. jun 2015 ob 08:37 izjavil:

...imamo slovenci neko gensko pomanjkljivost, ki nam ne pusti, do normalnega razvoja in napredka ali pa imamo preveč razvit gen za nepoštenost.

Favšija, tu je vedno bila povečini revščina (perspektivni posamezniki so se, se in se bodo izseljevali), zato pa je ostala nostalgija (ali kako se reče) o kateri govori tudi ta tema, ker je za ljudi skrbel nekdo drug (tujec kot gospodar), samim pa ni bilo potrebno kaj dosti razmišljati.

driver_x je 24. jun 2015 ob 08:37 izjavil:

...

Se povsem strinjam, le iz druge perspektive, zame je to samo še en dokaz, da se država preveč vpleta v življenje ljudi in da je potrebno javni sektor konkretno zracionalizirati, kar pa se kar nikakor ne zgodi, kako to? Kako merljivi so rezultati javnega sektorja in kako to? Koliko je dejansko zaposlenih v javnem sektorju?

solatko je 23. jun 2015 ob 10:15 izjavil:

Povprečen zaslužek ljubljanskega klošaraja je bil v 90-ih letih med 50-100DEM v parih urah žicanja, danes imajo problem nabrat za flašo. Pa ne zato, ker bi ljudje manj dajali, temveč zato, ker jih je toliko, da drug, drugemu odžirajo "stranke".

Joj! Povprecna placa je bila takrat 50 mark, ti pa razlagas, da so klosarji se enkrat vec nazical v parih urah? Dej se zresn. Ce bi blo tko, bi bli vsi klosarji. :>

zdaj sicer nevem tocno kako se to računa. Oče je šel v penzijo in sem videl tisti list papirja na katerem piše za vsako leto kakšno si imel povprečno plačo in delovno mesto (preračunano na današnjo vrednost, mogoce se celo izraz evalvuirano uporablja za takšne stvari).

Sem malo butasto pogledal, ko sem videl:
Leta 1975 - avtoelektričar - 840 EUR
Leta 1978 - delovodja v neki tekstilni tovarni - 1200 EUR



P.s.: mislim da oče ni bil nikoli v partiji.

bleem je 24. jun 2015 ob 09:18 izjavil:

...

Mogoče je tam navedena letna plača? Morda je bil kakšen "terenski" delavec po drugih državah.
Potrebno bo še navesti kakšen kontekst.

1990 je bila povprečna neto mesečna plača 5657 SIT, kar je, (nominalno danes) ene 25 EUR oz. 50 DEM.
http://www.sistory.si/hta/tranzicija/in...

Таble 6: Yearly Average Rate of Inflation in Yugoslavia 1960–1972 (in %)
----------------------------------------------------------------------------------
1960 9.7
1961 8.1
1962 10.3
1963 5.5
1964 11.6
1965 34.6
1966 22.8
1967 6.9
1968 5.0
1969 8.0
1970 10.6
1971 15.6
1972 16.6
----------------------------------------------------------------------------------
Source: Statistički bilten 803, (Statistical Bulletin), SZS, Beograd, September 1973.

solatko je 24. jun 2015 ob 09:20 izjavil:

Tovariš Kecman (njegov sin je igral v nadaljevanki Erazem in potepuh, oče je bil ravno tako rdečelas in pegast) - v Krupu priučen sestavljalec polža (za dotok vode na turbino), je leta 1970 v Litostroju zaslužil 1.250.000 DIN. Direktor Litostroja je takrat zaslužil 600.000 DIN in bil na plačni lestvici na 6.-em mestu. Pred njim so bili - delavec, ki je ročno popravljal poroznost na že izdelanih gredeh za ladijske motorje, strugar, ki je te gredi obdeloval (bil je sam na mašini in je delal vsak dan 12 ur), en konstrukter in obdelovalec turbin.
Sam sem takrat v Litostroju v težki obdelavi, na HSV stružnici (odškodnina iz neke Hitlerjeve tovarne) zaslužil pol direktorjeve plače.

Koliko je bilo to v DEM se mi ne da iskati, vem pa, da so navadni delavci v času črnih nakupov DEM kupili minimalno 500-700DEM/mesec, kar bi težko storili s 50DEM visoko plačo.

Wtf? Ti si poznal neke partijske tajkune
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:d...
Povprečna plača 124.000 starih din
On pa 10x več? Na mesečni ravni?

Razložite tisti, ki ste navdušeni nad napredkom v kokoški, kaj konkretno je ta država ustvarila, da bi bilo večini bolje, kot trdite in podajate neke statistične podatke, ki kažejo segedin.
Jaz vsakemu face to face povem, kaj konkretno je bilo za veliko večino bolje in kaj je tisto, po čemer ljudje ocenjujejo kvaliteto življenja prej in sedaj.

Tole že ves čas sprašujem tudi, jst - torej vprašanje kaj je danes bolje in kaj od tega je zasluga "menjave sistema"? Pa nekako nihče noče podat odgovora. Vsi pa govorijo o računalnikih, internetu (tehnološkem napredku), odprtih mejah, carini, prostem trgu pretoka blaga in delovne sile (globalizaciji in članstvu v EU), fartman pa sm pa tja nabluzi še s "kapitalizem še ni propadu".

Ej, interneta pa mobilnih telefonov še niso imeli v Jugi! Grozno ane? Merikanci so že imeli arpanet!

Joj! Povprecna placa je bila takrat 50 mark, ti pa razlagas, da so klosarji se enkrat vec nazical v parih urah? Dej se zresn. Ce bi blo tko, bi bli vsi klosarji. :

Tud če bi nažicali sam 5 mark bi jim več ostalo, kot če danes nažicajo 50 eurov. Dodatni stroški, višji davki in en kup novih birokratskih delovnih mest pač zahteva svoje. Zanimivo, da se je s "50 mark povprečne plače" gradilo bajte, o katerih lahko danes s 1000 EURI povprečne plače zgolj sanjaš. A ni to čudno? In to ob kroničnem pomanjkanju gradbenega materiala (kot trdijo nekateri omladinci tule)!?


Leta 1991 je bila 1.000 DEM solidna placa inzenirja, nominalno je to cca 500 eurov, realno pa je bilo to vec kot je zdaj 1000 eurov! Tko, da si nominalne primerjave lahk nekam vtaknete...

Sosedov fotr se je leta 1989 upokojil s pokojnino 9500 din, pa je bil navaden delavec z 40 leti delovne dobe. Zdj pa računaj...

bleem je 24. jun 2015 ob 09:51 izjavil:

Bom še enkrat preveril za ziher, če je letna ali mesečna, jaz bi rekel da mesečna, ker za leto recimo 2005 ni bila recimo 10 krat višja.. Ne ni nikoli delal v tujini

Še boljše bi bilo, če bi lahko dodal anonimiziran posnetek dokumenta.

Haha, ja ja, tist graf poznam, sam kaj ko je to tko k graf inflacije in ti na koncu nič ne pomaga.

Samo na žalost marsikdo ni dojel in še naprej je kriv spet "sistem", ki ga je menda treba samo malo popraviti, malo pošraufati, malo obvoziti... in bodo fantje (in občasno dekle) spet v sedlu.

Ma ja, sj ko rečeš kriva je država ciljaš na državljane, ki so se "snašli"... Skratka kriva je že ves čas kar mentaliteta!

lexios je 24. jun 2015 ob 10:10 izjavil:

Haha, ja ja, tist graf poznam, sam kaj ko je to tko k graf inflacije in ti na koncu nič ne pomaga.

Kako ti graf inflacije ne pomaga, si hecen, to je en ključnih podatkov?
Revalorizacija pomeni uskladitev z inflacijo.
Če je soliden inženir je dobival 3x povprečno plačo takrat, zakaj je danes ne more?

bleem je 24. jun 2015 ob 10:13 izjavil:

na tem grafu, bi bilo zanimivo videt še eno krivulujo, kilko DEM si dobil v posameznem letu za tiste tolarje.

Zato pa se uporablja graf zgodovine menjalnih tečajev, ki ga lahko dodaš ti, najdeš ga pa tu:
https://www.bsi.si/library/includes/dat...
Lexios pa bo dodal zgodovine inflacije.
Moram vse naredit namesto vas?
Ja potem pa ni čudno, mater, da ste nostalgiki.

ohnowhy je 24. jun 2015 ob 10:14 izjavil:

lexios je 24. jun 2015 ob 10:10 izjavil:

Haha, ja ja, tist graf poznam, sam kaj ko je to tko k graf inflacije in ti na koncu nič ne pomaga.

Kako ti graf inflacije ne pomaga, si hecen, to je en ključnih podatkov?
Revalorizacija pomeni uskladitev z inflacijo.
Če je soliden inženir je dobival 3x povprečno plačo takrat, zakaj je danes ne more?

bleem je 24. jun 2015 ob 10:13 izjavil:

na tem grafu, bi bilo zanimivo videt še eno krivulujo, kilko DEM si dobil v posameznem letu za tiste tolarje.

Zato pa se uporablja graf zgodovine menjalnih tečajev, ki ga lahko dodaš ti.
Lexios pa bo dodal zgodovine inflacije.
Moram vse naredit namesto vas?
Ja potem pa ni čudno, mater, da ste nostalgiki.

Nimam cajta tega iskat, morem delat, da lahko plačam davke, da država lahko dela transferje in krpa bančne luknje, ter grkom daje denar.

bleem je 24. jun 2015 ob 10:19 izjavil:

Nimam cajta tega iskat, morem delat, da lahko plačam davke, da država lahko dela transferje in krpa bančne luknje, ter grkom daje denar.

Hehe, četaš pa lahko, a, pa nostalgiraš?
Tudi jaz nisem plačan za takšne zadeve od najemnika, zaenkrat ne direktno
Imam pa menda malo tiste solatkove street-wisdom.

PS: Aja, sem mislil, da sem Lexiosu odgovoril, sorry.

lexios je 24. jun 2015 ob 10:24 izjavil:

Še nekaj je treba vedet, od l. 1975 dalje je "standard" rasel, tudi na račun kreditov! Dns pa se ta "standard" vzdržuje predvsem na račun kreditov, ampak kredite je baje treba vrnt....

Kako bi učinkovitost tega izračunal?
Sprememba v znesku kreditov napram spremembi BDP?
Sprememba v znesku kreditov proti spremembi (nekvantificiranega) zadovoljstva povprečnega človeka?