Forum » Znanost in tehnologija » motor na prašno eksplozijo
motor na prašno eksplozijo
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Zanimivo je brati ta vaš "brainstorming". Samo dajmo se malo potopiti v zgodovino. Kot sem napisal, so Nemci pred in med drugo svetovno vojno precej truda (baje okoli 2000 človek-let)vložili v raziskave motorja z notranjim zgorevanjem na premogov prah. Zakaj na premogov prah je predvsem pogojeno s tem, ker je Nemčija imela (in še ima) veliko kvalitetnega črnega premoga, kjer je bil prah praktično stranski produkt. Je bilo kar nekaj delujočih motorjev na premogov prah, so se pri tem izkristalizirali nekateri glavni problemi:
-Prah je moral biti zelo fin in konstantne zrnatosti (pod 0,6um).
-Problem sprijemanja praha v večje delce med zgorevanjem (ta problem je inherenten dizlom še dandanes).
-Zelo povišana obraba motorja. Hitrost obrabe primerljivega motorja na premogov prah in dizlom je pokazala, da je hitrost obrabe motorja na premogov prah cca 500 krat ! višja kot pri dizlu. Velike hitrosti plinov v valju ne pomagajo kaj dosti, ker je gibanje plinov v valju turbulentno, kar pomeni, da imaš pri gibanju plina zelo blizu cone z velikimi hitrostmi in pa skoraj brez gibanja. Prav tako rezultirajoče krožno gibanje plina v valju pri kompresiji ni ravno ugodno za "prašni motor", saj tišči delce na steno (centrifugalna sila - delovanje filterskih ciklonov temelji na tem) valja, česar pa nočemo. In ko delec pride med batni obroček in valj je problem tu...
Zdaj pa k zagonu motorjev na notranjo zgorevanje. Dejansko je uvedba električnega zaganjača odločila tekmo v prid bencinarjev, na začetku so elektromobili in parni avtomobili bili kar enakovredni, če ne celo konkurenčnejši od bencinarjev. Se je pa možnost zagona "na kurbl" kot alternativa ohranila precej dolgo. Če se kdo spomni malo starejše generacije R4 (Katre). Ta je imela možnost "kurblanja" motorja na roko s pomočjo ročice dvigalke. So pa še zelo dolgo po uvedbi električnih zaganjačev bili v letalstvu v uporabi zagon "s patronom":
Celo nekateri prvi reaktvici so to uporabljali:
Pa še "kurbl" po letalsko. Z ročico preko predležja zaženeš vztrajnik na velike obrate in vloženo energijo "ponucaš" za zagon motorja (ja, vem ni poraktično... Samo ko pa treba na roke zagnati veliko motor....)
Pri dizlih pa se je najprej uporabljal zagon s stisnjenim zrakom. Ta je za velike dizle (ladjiski dizli) v uporabi še danes:
Tako, to je malo za intermezzo....
LP
Jože
Zanimivo je brati ta vaš "brainstorming". Samo dajmo se malo potopiti v zgodovino. Kot sem napisal, so Nemci pred in med drugo svetovno vojno precej truda (baje okoli 2000 človek-let)vložili v raziskave motorja z notranjim zgorevanjem na premogov prah. Zakaj na premogov prah je predvsem pogojeno s tem, ker je Nemčija imela (in še ima) veliko kvalitetnega črnega premoga, kjer je bil prah praktično stranski produkt. Je bilo kar nekaj delujočih motorjev na premogov prah, so se pri tem izkristalizirali nekateri glavni problemi:
-Prah je moral biti zelo fin in konstantne zrnatosti (pod 0,6um).
-Problem sprijemanja praha v večje delce med zgorevanjem (ta problem je inherenten dizlom še dandanes).
-Zelo povišana obraba motorja. Hitrost obrabe primerljivega motorja na premogov prah in dizlom je pokazala, da je hitrost obrabe motorja na premogov prah cca 500 krat ! višja kot pri dizlu. Velike hitrosti plinov v valju ne pomagajo kaj dosti, ker je gibanje plinov v valju turbulentno, kar pomeni, da imaš pri gibanju plina zelo blizu cone z velikimi hitrostmi in pa skoraj brez gibanja. Prav tako rezultirajoče krožno gibanje plina v valju pri kompresiji ni ravno ugodno za "prašni motor", saj tišči delce na steno (centrifugalna sila - delovanje filterskih ciklonov temelji na tem) valja, česar pa nočemo. In ko delec pride med batni obroček in valj je problem tu...
Zdaj pa k zagonu motorjev na notranjo zgorevanje. Dejansko je uvedba električnega zaganjača odločila tekmo v prid bencinarjev, na začetku so elektromobili in parni avtomobili bili kar enakovredni, če ne celo konkurenčnejši od bencinarjev. Se je pa možnost zagona "na kurbl" kot alternativa ohranila precej dolgo. Če se kdo spomni malo starejše generacije R4 (Katre). Ta je imela možnost "kurblanja" motorja na roko s pomočjo ročice dvigalke. So pa še zelo dolgo po uvedbi električnih zaganjačev bili v letalstvu v uporabi zagon "s patronom":
Celo nekateri prvi reaktvici so to uporabljali:
Pa še "kurbl" po letalsko. Z ročico preko predležja zaženeš vztrajnik na velike obrate in vloženo energijo "ponucaš" za zagon motorja (ja, vem ni poraktično... Samo ko pa treba na roke zagnati veliko motor....)
Pri dizlih pa se je najprej uporabljal zagon s stisnjenim zrakom. Ta je za velike dizle (ladjiski dizli) v uporabi še danes:
Tako, to je malo za intermezzo....
LP
Jože
Okapi ::
Koliko ur skupaj? Koliko isker proizvede v tem času (eksplozija v naboju ni iskra)?S primernim hlajenjem poljubno dolgo. Koliko časa dela motor brez hlajenja in olja v batih? Za vžig smodnika v naboju potrebuješ "iskro".
O.
sprasujem ::
Glede frackinga:http://wolfstreet.com/2014/07/30/how-fr...
Sicer pa baje je tud 1. električni avto bil narejen v 19 stoletju pa se ga danes poskuša obuditi na podlagi zmožnosti današnje tehnologije materialov, zato tudi ta zadeva je morda vredna ponovnega raziskovanja.Ali pa vsaj vozilo na lesni plin pa magari za traktorje.Ponovno.
Sicer pa baje je tud 1. električni avto bil narejen v 19 stoletju pa se ga danes poskuša obuditi na podlagi zmožnosti današnje tehnologije materialov, zato tudi ta zadeva je morda vredna ponovnega raziskovanja.Ali pa vsaj vozilo na lesni plin pa magari za traktorje.Ponovno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: sprasujem ()
Okapi ::
Na silo nekaj razvijati seveda nima smisla, če so slabosti očitne. Eno se je v našem svetu siliti z razvojem motorja na premogov prah, nekaj čisto drugega pa v hipotetičnem svetu brez nafte in elektrike. Pa še v tistem bi se verjetno izkazalo, da je vsaj za nekatere namene navaden parni stroj boljša rešitev.
O.
O.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Zate, sprasujem, spet malo zgodovine.
Prvi avtomobil, ki je vozil hitreje od 100 km/h, je bil električen in zgodilo se je leta 1899...
La Jamais Contente @ Wikipedia
Prvi, ki je presegel znamko 200 km/h pa je bil Stanley Steamer Rocket (parni stroj) leta 1906
Fred Marriott @ Wikipedia
Kaj se pa vžiga pri motorjih z notranjim zgorevanjem tiče, pač uporabiš princip, ki iskre ne potrebuje - dizla. So pa tudi tu alternative, kot je npr. motor z žarilno glavo (tehnično je to dizel, a s premajhno kompresijo, da bi prišlo do samovžiga...). Samo zagon je (bil) malce neroden:
LP
Jože
Zate, sprasujem, spet malo zgodovine.
Prvi avtomobil, ki je vozil hitreje od 100 km/h, je bil električen in zgodilo se je leta 1899...
La Jamais Contente @ Wikipedia
Prvi, ki je presegel znamko 200 km/h pa je bil Stanley Steamer Rocket (parni stroj) leta 1906
Fred Marriott @ Wikipedia
Kaj se pa vžiga pri motorjih z notranjim zgorevanjem tiče, pač uporabiš princip, ki iskre ne potrebuje - dizla. So pa tudi tu alternative, kot je npr. motor z žarilno glavo (tehnično je to dizel, a s premajhno kompresijo, da bi prišlo do samovžiga...). Samo zagon je (bil) malce neroden:
LP
Jože
dzinks63 ::
Ocene pravijo, da so svetovne zaloge zemeljskega plina zadostne še za 80 let porabe. In zaradi tega ne bo nihče šel razvijat batnega stroja na prašne delce s kupom problemov katere nosijo s sabo, če pa imamo čisto energijo v obliki zemeljskega plina na dosegu roke, katera je v uporabi že sedaj. V prodaji je že kar nekaj tovarniških avtomobilov s pogonom na plin.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dzinks63 ()
sprasujem ::
Glede Okapijeve misli glede parnega stroja se strinjam.
Plin in nafta sta na dosegu roke toliko kolikor ti zunanja politika dovoli oz jim plačaš.
Ta mastnost je vsekakor lastnost premoga ni pa nujno lastnost drugih prašnih snovi.
Barbarpapa2
-Problem sprijemanja praha v večje delce med zgorevanjem (ta problem je inherenten dizlom še dandanes).
Plin in nafta sta na dosegu roke toliko kolikor ti zunanja politika dovoli oz jim plačaš.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: sprasujem ()
Okapi ::
Mimogrede, motor na premogov prah bi mogoče lahko deloval kot dizelski, na samovžig. Premogov prah se vžge pri 380 stopinjah C. V dizelskem motorju se zrak zaradi pritiska segreje na 550 stopinj.
O.
O.
Unknown_001 ::
Mimogrede, motor na premogov prah bi mogoče lahko deloval kot dizelski, na samovžig. Premogov prah se vžge pri 380 stopinjah C. V dizelskem motorju se zrak zaradi pritiska segreje na 550 stopinj.
O.
Vprašanje kako burno bi reagiral. Premog je zopet vprašljiv ker maš vse sorte premoga. Rjavi - najmanj kvaliteten ima toliko odpada in primesi da je za v motor že kar... tvegan korak, ker vprašanje kako bi stroj tekel ob dodatnih smeteh, ki ne bi zgorele.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unknown_001 ()
Unknown_001 ::
Saj lahko bi tudi koks v prahu uporabljali, če premog ni dovolj čist.
O.
Kakšn kokos neki. Da se ti bo karamela notr delala?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unknown_001 ()
Brane22 ::
?? Kaj ima Bosch pumpa pri procesu vžiga? o.O
Pri dizlu stisneš zrak, ki se segreje prek 500°C, nakar blizu TDC (+/- par stopinj) vbrizgaš gorivo. Ki se vžge. Kaj ima tukaj veze Bosch pumpa (razen ustvarjanja pritiska, da je vbrizgavanje sploh mogoče) pa ne vem.
Če ne bi imela ničesar, je ne bi bilo treba. Enostavno bi z bencinskimi injektorji šprical dizel v sesalni kanal.
Zakaj misliš da tega (še) ne počnejo ?
PrimozR ::
Glede Okapijeve misli glede parnega stroja se strinjam.
Ta mastnost je vsekakor lastnost premoga ni pa nujno lastnost drugih prašnih snovi.
Barbarpapa2
-Problem sprijemanja praha v večje delce med zgorevanjem (ta problem je inherenten dizlom še dandanes).
Plin in nafta sta na dosegu roke toliko kolikor ti zunanja politika dovoli oz jim plačaš.
Zunanja politika? Rusija ima ogromno plina. ZDA tudi. Velika Britanija tudi. Pa mislim da tudi Kitajska. Ima potemtakem kdo politične probleme z energenti?
Če druge možnosti ne bi bilo, tudi. Očitno si popolnoma brez domišljije.
O.
Nisem, sam niso mi všeč te filozofske debate, kaj bi bilo, če obstoječi zakoni fizike ne bi veljali. Če obstoječi zakoni fizike ne bi veljali, bi morda ljudje lahko leteli kot superjunaki. In avtomobilov ne bi potrebovali.
Res ne vem kaj hočeš zdaj povedati (razen tega, da je Bosch pumpa potrebna, da ustvari dovolj pritiska, da sploh lahko vbrizgaš dizel v izgorevalno komoro blizu TDC). Razlogov, ki preprečujejo mešanje že v sesalnih kolektorjih, pa mislim da pri principu samovžig ani treba posebej izpostavljati.
Pa vedno več bencinarjev ima neposredni vbrizg goriva v izgorevalno komoro po common rail principu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: PrimozR ()
Okapi ::
Nisem, sam niso mi všeč te filozofske debate, kaj bi bilo, če obstoječi zakoni fizike ne bi veljali.In kdo te sili, da sodeluješ v njih?
O.
PrimozR ::
Saj ne. Sam inženirsko mišljenje se sproži, ko preberem kak tak filozofski WTF. (prizna, najprej nisem vedel, da je filozofiranje. Nisem vedel, da se v Znanost in tehnologija tudi filozofira. Je pa vzeto na znanje ;) )
Zgodovina sprememb…
- spremenil: PrimozR ()
Okapi ::
Inženirsko razmišljanje bi se ravno moralo vklopiti ob vprašanju, kako rešiti določen problem, četudi hipotetičen.
Nimaš nafte, nimaš elektrike, kako boš naredil motorno letalo, težje od zraka? Pravi inženir z domišljijo bi začel razmišljati, tak brez domišljije pa bo rekel, da ga filozofija ne zanima.
O.
Nimaš nafte, nimaš elektrike, kako boš naredil motorno letalo, težje od zraka? Pravi inženir z domišljijo bi začel razmišljati, tak brez domišljije pa bo rekel, da ga filozofija ne zanima.
O.
borisk ::
Barbarpapa2 je izjavil:
Pozdrav
Pri dizlih pa se je najprej uporabljal zagon s stisnjenim zrakom. Ta je za velike dizle (ladjiski dizli) v uporabi še danes:
Jože
podoben sistem so imeli tudi tanki, v predturbinski dobi, tako mi je vsaj razlagal fotr ki je bil tankist v vojski.
stara mama ::
Eee, ta ideja se mi pa najbolj dopade s turbinskim motorjem in je IMO še najbolj izvedljiva.
Nobenih batov in ojnic, ker je sistem doziranja prekompleksen in preveč problemov nastane.
Avto bi lahko imel eno majhno turbino (iz nje dobiš kar dosti moči), priklopljena na generator, na kolesih pa elektromotorji.
Prah bi se vpihoval v turbino in nekje bi moral prestreči pepel.
Po moje še najbolj izvedljivo, spet je vprašanje ekonomičnosti mletja.
Ampak hej, če destilirajo nafto in za to porabljajo energijo, zakaj je nebi še za mletje.
(to potem ni prašna eksplozija ampak prašno gorenje, joulov krožni proces)
Nobenih batov in ojnic, ker je sistem doziranja prekompleksen in preveč problemov nastane.
Avto bi lahko imel eno majhno turbino (iz nje dobiš kar dosti moči), priklopljena na generator, na kolesih pa elektromotorji.
Prah bi se vpihoval v turbino in nekje bi moral prestreči pepel.
Po moje še najbolj izvedljivo, spet je vprašanje ekonomičnosti mletja.
Ampak hej, če destilirajo nafto in za to porabljajo energijo, zakaj je nebi še za mletje.
(to potem ni prašna eksplozija ampak prašno gorenje, joulov krožni proces)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: stara mama ()
PrimozR ::
Inženirsko razmišljanje bi se ravno moralo vklopiti ob vprašanju, kako rešiti določen problem, četudi hipotetičen.
Nimaš nafte, nimaš elektrike, kako boš naredil motorno letalo, težje od zraka? Pravi inženir z domišljijo bi začel razmišljati, tak brez domišljije pa bo rekel, da ga filozofija ne zanima.
O.
Filozof bo začel razmišljati, inženir bo dognal, da je ideja slaba in da ni vredno razmišljati o njej, ker ima preveč minusov oz. ne da nobene izboljšave v primerjavi z obstoječimi sistemi. Škoda trošenja energije torej. Razen če nekdo dobro plača. Ti dam številko TRR-ja? :)
Še enkrat, nefilozofska situacija, kjer nimaš nafte in nimaš elektrike, si pa v situaciji, kjer je treba razviti motor z notranjim izgorevanjem s prašnim gorivom?
vostok_1 ::
Sicer debati ne sledim preveč. Ampak seriously guys. ICE na prah ne gre.
-Naravna trdna goriva so mnogo bolj onesnažena z nečistočami in rafiniranje je težje oz. nemogoče. Koks je zgolj premog na steroidih.
-Velik del hlajenja motorja ICEjev je že samo gorivo. Z prahom je to drugačen in resen problem.
-Zaradi nečistoč je mazanje notranjosti motorja toliko težje. Pomojem bi prišlo do dost geč "galling" oz bi bilo vse grozno zapacano.
-Sam dovodni sistem je bistveno bolj zatežen za učinkovito in neprekinjeno delovanje.
-Gorivo v aerosolni obliki kapljic ima še vedno boljše omočne lastnosti in večjo površino kot prah. (Sicer tu nisem 100% kolko je kaj razmerje)
-"brisance" premoga je drugačen od tekočih/plinskih goriv. V škodo seveda.
Pa še par bi jih našel. Prah nima kaj delat v ICE motorjih consumer ranga. Morda v kakih velikih dizlih ja, se bi dalo mogoče kaj skombinirat.
Če pa bi že hotli z glavo skozi zid, bi tudi jaz navijal za kako turbinsko varjanot.
Skratka, tak prah ni primeren za ICEje, je pa zelo primeren drugje. Termoelektrarne, itd.
Glede vprašanja kako spravit letalo v zrak brez elektrike, bencina itd. Najprej bi z premogom naredil elektrarno. Ta bi dovajala energijo za sintetiziranje tekočih/plinskih goriv ali kar elektrike. Produkt pa bi nato dal v letalo.
Basically...ponovil zgodovino. Namreč točno tako se je odvijalo.
Na srečo gredo zadeve iz roke v roko.
Je pa res, da fosilni energenti se bodo zgolj dražali. Peak oil vam je najbrž poznan koncept?
-Naravna trdna goriva so mnogo bolj onesnažena z nečistočami in rafiniranje je težje oz. nemogoče. Koks je zgolj premog na steroidih.
-Velik del hlajenja motorja ICEjev je že samo gorivo. Z prahom je to drugačen in resen problem.
-Zaradi nečistoč je mazanje notranjosti motorja toliko težje. Pomojem bi prišlo do dost geč "galling" oz bi bilo vse grozno zapacano.
-Sam dovodni sistem je bistveno bolj zatežen za učinkovito in neprekinjeno delovanje.
-Gorivo v aerosolni obliki kapljic ima še vedno boljše omočne lastnosti in večjo površino kot prah. (Sicer tu nisem 100% kolko je kaj razmerje)
-"brisance" premoga je drugačen od tekočih/plinskih goriv. V škodo seveda.
Pa še par bi jih našel. Prah nima kaj delat v ICE motorjih consumer ranga. Morda v kakih velikih dizlih ja, se bi dalo mogoče kaj skombinirat.
Če pa bi že hotli z glavo skozi zid, bi tudi jaz navijal za kako turbinsko varjanot.
Skratka, tak prah ni primeren za ICEje, je pa zelo primeren drugje. Termoelektrarne, itd.
Glede vprašanja kako spravit letalo v zrak brez elektrike, bencina itd. Najprej bi z premogom naredil elektrarno. Ta bi dovajala energijo za sintetiziranje tekočih/plinskih goriv ali kar elektrike. Produkt pa bi nato dal v letalo.
Basically...ponovil zgodovino. Namreč točno tako se je odvijalo.
Na srečo gredo zadeve iz roke v roko.
Je pa res, da fosilni energenti se bodo zgolj dražali. Peak oil vam je najbrž poznan koncept?
PrimozR ::
Fun fact, v ladijske motorje lahko leti pesek, ne spomnim se točnih številk, ampak sistem mora biti sposoben preživeti pesek določene granulacije (mislim da ranga pod 1 mm na zrno). Z injektorji vred. Seveda govorimo o velikih dvotaktnih motorjih za tovone ladje (podatki iz Wärtsile).
vostok pri turbinah bi bil lahko problem neizgoren prah, ki bi precej lepo sfrezal turbino za izgorevalno komoro.
vostok pri turbinah bi bil lahko problem neizgoren prah, ki bi precej lepo sfrezal turbino za izgorevalno komoro.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Okapi ::
Glede vprašanja kako spravit letalo v zrak brez elektrike, bencina itd. Najprej bi z premogom naredil elektrarno. Ta bi dovajala energijo za sintetiziranje tekočih/plinskih goriv ali kar elektrike.
Ti si nalogo, kako spraviti letalo v zrak brez elektrike in bencina rešil tako, da bi naredil elektriko in bencin.Elektrike ni, je ne moreš narediti. Si gledal nadaljevanko Revolution? No, o takem svetu se pogovarjamo. Pipi lahko reče, nimam časa debatirati o hipotetičnih svetovih. Tudi OK, ampak ima pa očitno čas kvarit veselje tistim, ki bi radi debatirali o tem.
Tule pa je še nekaj zanimivosti o motorjih na premogov prah.
Rudolph Diesel's earliest motors, built in the 1890's, were powered by coal dust.Dieslovi financerji so menda kar navijali za premogov prah, ker so imeli v tistih časih premogovniki ogromno odpadnega premogovega prahu, ki bi ga bilo zelo dobičkonosno spravit v promet. Ampak zaradi tehničnih težav, že omenjenih v tej temi, je Diesel potem svoj motor naredil na "biodizel".
Ampak premogov prah ni bil pozabljen. Nemška prizadevanja pred in med vojno smo tu že omenili, tule pa je angleški članek iz 1945, kjer nekdo opisuje batni motor na premogov prah.
http://archive.commercialmotor.com/arti...
In tule je še ameriški patent iz leta 1981 za "coal dust combustion motor". Patentirati je sicer mogoče marsikaj in ni nujno, da sploh deluje, je pa vseeno uvod zanimivo branje v kontekstu te teme. Pipi naj seveda nikar ne bere, ker mu ne bo nihče plačeval za zapravljen čas.
http://www.google.com/patents/US4393818
Istega leta, 1981, so delujoč motor na premogov prah naredili pri General Motors in ga vgradili v Eldorado letnik 1978 (letnik 1979 je imel pod havbo premalo prostora
), kot demonstracijo, da gre tudi brez bencina. Je bil pa res to turbinski motor (ki je verjetno res boljši način za motor na premogov prah).The General Motors Corporation, in a technical exercise intended to hint at the automobile industry's future independence from dwindling petroleum supplies, has developed a car fueled by powdered coal.
http://www.nytimes.com/1981/06/04/busin...
O.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
vostok_1 ::
No, saj pravim. Nisem sledil temi in nisem vedel, da se govori o svetu kjer se elektroni ne morejo več pretakati.
Glede trurbin. Ja res je, bi jih lahko hitro pojedlo, sam še vedno boljše kot premog v cilindru. No, hvala bogu ne živimo v takem svetu in se lahko znajdemo drugače.
Glede trurbin. Ja res je, bi jih lahko hitro pojedlo, sam še vedno boljše kot premog v cilindru. No, hvala bogu ne živimo v takem svetu in se lahko znajdemo drugače.
PrimozR ::
V svetu Revolutiona boš itak imel probleme s pripravo/proizvodnjo dovolj velikih količin dovolj finega prahu in s predelavo obstoječih motorjev, da bodo žrli prah. Navsezadnje nimaš elektrike, vsakršna industrija torej praktično odpade, torej boš težko masovno izdeloval predelane motorje. Garažni projekt v zelo omejenih količinah pa že nahekaš skupaj ter s seboj voziš nekoga, ki bo znal zadevo vsakih par km tudi popraviti.
Pa sori da ti kvarim veselje, na stvari je pač včasih treba pogledati malo širše. Morda Slovenija je, kjer je, ker vodstvo malo preveč filozofira? ;)
Pa sori da ti kvarim veselje, na stvari je pač včasih treba pogledati malo širše. Morda Slovenija je, kjer je, ker vodstvo malo preveč filozofira? ;)
dzinks63 ::
Plinske turbine niso bavbav , z njimi se je ukvarjal marsikdo, poizkušali so jih vgrajevati v lokomotive, kamione , motocikle, čolne, tanke, za letala , helikopterje da ne govorimo, za nas zanimivo, v avtomobile:
Dodge Turbine Car Commercial Promo Film
Indy 500 Turbine Car
boj za obstanek na cestah je naredil svoje in se niso prijeli.
Dodge Turbine Car Commercial Promo Film
Indy 500 Turbine Car
boj za obstanek na cestah je naredil svoje in se niso prijeli.
PrimozR ::
Turbine same po sebi niso slabe, izvedba je bila slaba. V primeru izdelave avta po principu lokomotive, kjer ti motor z izgorevanjem poganja generator, pogon na kolesih pa je izveden z elektromotorji, turbina ni slaba rešitev. Druga stvar je učinkovitost in emisije, tukaj ne vem, kako se obnese. A vseeno v tem primeru ne faila, kot pri npr. direktnem prenosu moči na kolesa (kot mislim da je bilo izvedeno pred dolgimi leti, vsaj Lenov turbo motocikel je bil tak).
Jaguar C-X75 @ Wikipedia
Jaguar C-X75 @ Wikipedia
msjr ::
Čisto kot zanimivost, če ima človek srečo (in se vozi z jadrnico na robu manevrov pri Puli) lahko vidi [mislim da edini, ki ima turbinski pogon] raketni čoln hrvaške mornarice. Ko ga na polno žge je zvok in slika za vsakega ljubitelja motorjev. Jest na žalost nisem imel fotiča v kokpitu (za v kabino pa ni bilo prostovoljca - valovi), da bi slikal to čudo.
Kot že rečeno, je edina operativna samo še RTOP-21 Šibenik. http://hr.wikipedia.org/wiki/RTOP-21_%C...
Kot že rečeno, je edina operativna samo še RTOP-21 Šibenik. http://hr.wikipedia.org/wiki/RTOP-21_%C...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nemška študija: električna vozila zaslužna za več emisij CO2 kot dizelska (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 23186 (18579) | BlaY0 |
| » | Zelena energija (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 22456 (20213) | Pyr0Beast |
| » | Vozilo na vodik (strani: 1 2 3 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 36510 (34635) | jest10 |
| » | Kaj naliti v tank?Oddelek: Znanost in tehnologija | 4808 (3885) | der_Alte |
| » | Motor z notranjim izgorevanjem (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12049 (10296) | ani |