ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.
ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so morali uporabiti gravitacijo drugih planetov v sončnem sistemu, da so jo poslali do cilja (hkrati pa so ob letu mimo Marsa dobili še nekaj dobrih fotografij). Zato je, recimo, tudi trikrat letela mimo Zemlje (v letih 2005, 2007 in 2009). Po vesoljskem žongliranju med Zemljo in Marsom je bila sonda v letih 2011-2014 v hibernaciji. To pomeni, da je bila zelo daleč, in sicer je bila od Zemlje oddaljena 1000 milijonov kilometrov (dobrih šest astronomskih enot), in da ni počela nič zanimivega, saj je imela zaradi varčevanja z energijo izključene skoraj vse instrumente. Maja letos se je od zadaj približala kometu in se sedaj uspešno utirila v njegovo orbito. Trenutno je komet okrog 400 milijonov kilometrov oddaljen od Zemlje in leti proti Soncu. Celotno trajektorijo so lahko ogledate na videoposnetku, pa bo razumljivejša.
Sedaj se začenja zanimiv del. Rosetta je vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, ki so ga odkrili leta 1969. Komet ima trenutno perihelij pri 1,3 astronomske enote (ki se je nazadnje spremenil 1959 ob letu mimo Jupitra) in ga bo dosegel avgusta prihodnje leto. Njegov obhodni čas je 6,45 leta. Rosetta bo tedaj že na svojem mestu, če bo šlo vse po sreči. Njeno mesto je na kometu, kjer bo poskusila pristati letos novembra in tam vztrajati kakšno leto, tj. do izteka leta 2015. Ker ima komet zelo šibko gravitacijo, se bo morala z vijaki trdno pričvrstiti, medtem ko trenutno kroži na razdalji 100 km od kometa.
Ne glede na prikazovanje hollywoodskih filmov na kometu človeštvo še ni pristalo. Tudi Rosetta ne bo pristala celotna, ampak bo na komet poslala robota Philae. Postopek delikaten in terja veliko natančnost in tudi nekaj sreče. Sonda se bo čez dva meseca približala kometu na 70 kilometrov, septembra pa naj bi se spustila na pol toliko. To je že tako blizu, da je treba paziti na prah in pline, ki lahko v curkih brizgajo iz kometa. Oktobra bo Rosetta vsega 10 kilometrov od kometa in tedaj bo Philae krenil na površje.
In kaj bo tam počel? Analiziral bo površje in sestavo kometa, hkrati pa se bo peljal na najbolj norem vlaku smrti - v periheliju okrog Sonca. Tedaj se temperatura kometa zaradi bližine Sončeve razžarjene površine zelo poveča in kometi izgubljajo sestaven dele, zlasti vodo oziroma led, lahko pa tudi povsem razpadejo. Takšna usoda je lani doletela ISON-a.
Rosetta bo preiskovala zgradbo kometa, znanstveniki pa upajo, da bo to dalo trdnejše odgovore o izvoru življenja. To se je zelo verjetno razvilo na Zemlji in ni prispelo s kometi od drugod, a povsem mogoče je, da so kometi prinesli ključne sestavne gradnike. Najosnovnejši problem, ki pa še zdaleč ni rešen, je izvor vode. Voda je namreč preveč hlapna, da bi se obdržala na površju Zemlje v času njene formacije. O tem smo že pisali junija - ena možnost so ogromni podzemni rezervoarji vode, kjer je voda lahko preživela stisnjena v skale in počasi pronica na površje, druga možnost pa so kometi in asteroidi. Ker pa voda ni vodi enaka, temveč se razlikuje po izotopskem razmerju kisika-16 in kisika-18 ter še pomembneje vodika-1 in devterija, je treba preveriti izotopsko sestavo vode na kometih.
Novice » Znanost in tehnologija » Evropska vesoljska agencija utirila sondo v orbito okoli kometa
driver_x ::
Koliko je toleranca pri tovrstnih izračunih poti leta? Mislim, koliko lahko zgrešijo npr. pri prvem preletu zemlje, da se potem napaka ne pozna na koncu? Ali lahko sonda pot korigira tudi sama?
Poldi112 ::
Sicer nisem preveril, ampak si ne predstavljam česa takega, brez da bi sonda sama korigirala svojo trajektorijo. Oz. lahko ji računajo popravke na zemlji, ziher pa ima motor da jih potem izvaja.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
stara mama ::
Čudi me tudi to, da imajo tako natančne podatke gravitacijskih pospeškov vseh sodelujočih, ker glede na tak preračun morajo bit res kr natančni.
MrStein ::
Ima komet sploh dovolj mase za orbitiranje?
(pa kaj je zgodba s tisto "trikotno orbito"? Neroden prevod?)
(pa kaj je zgodba s tisto "trikotno orbito"? Neroden prevod?)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
MrStein ::
Aha, Escape velocity: 0.46 m/s
Torej ima, a precej malo.
Torej ima, a precej malo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Jst ::
Čestitke! Upam, da jim uspe pristati in analizirati komet.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
MrStein ::
V kometovi.
Parametre sem ravno prej napisal.
Parametre sem ravno prej napisal.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
thramos ::
"Arriving at the comet is really only just the beginning of an even bigger adventure, with greater challenges still to come as we learn how to operate in this unchartered environment, start to orbit and, eventually, land," says Sylvain Lodiot, ESA's Rosetta spacecraft operations manager.
Zaenkrat po mojem še ni, bo šele v naslednjih tednih, mesecih.
Edit: ja, še tole, z wikipedije:
In August 2014, Rosetta rendezvoused with the comet, commencing an approach to it on a triangular path whose segments are hyperbolic escape trajectories, alternating with thruster burns.[7][8] After closing to within about 30 km (19 mi) from the comet the spacecraft will enter actual orbit about it,[7][8] in preparation for releasing a lander that will make contact with the comet itself.
Da bi se kar v prvo vključila v orbito tako lahkega objekta, je verjetno zelo težko.
Zaenkrat po mojem še ni, bo šele v naslednjih tednih, mesecih.
Edit: ja, še tole, z wikipedije:
In August 2014, Rosetta rendezvoused with the comet, commencing an approach to it on a triangular path whose segments are hyperbolic escape trajectories, alternating with thruster burns.[7][8] After closing to within about 30 km (19 mi) from the comet the spacecraft will enter actual orbit about it,[7][8] in preparation for releasing a lander that will make contact with the comet itself.
Da bi se kar v prvo vključila v orbito tako lahkega objekta, je verjetno zelo težko.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: thramos ()
Smurf ::
Koliko je toleranca pri tovrstnih izračunih poti leta? Mislim, koliko lahko zgrešijo npr. pri prvem preletu zemlje, da se potem napaka ne pozna na koncu? Ali lahko sonda pot korigira tudi sama?
Kolikor imam izkusnje s simulacijami trajektorij satelitov, delajo na Zemlji sprotno verifikacijo in glede na meritve s korigirajo satelit na teden-dva s pospeskom za kaksen cm/s^2 (poslejo komando, cez 3 dni pospesi v to smer). Sam satelit naceloma nima "mozganov", da bi se odlocil za korigiranje (cas odziva tukaj ni kriticen, racunsko moc, ki je potrebna za izracun manevra, pa je dosti lazje imeti na Zemlji).
snipex ::
Da bi se kar v prvo vključila v orbito tako lahkega objekta, je verjetno zelo težko.
Ni problem v lahkosti kometa ampak v njegovi obliki. Kakor se vidi iz slike je zelo nepravilno oblikovan in s tem tudi njegovo gravitacijsko polje.
Stabilnih orbit pri takih objektih je zelo malo. Že pri luni pazijo na take stvari pa je kar lepo oblikovana a ima težave s razporeditvijo mase (luna je bolj težka v nekaterih predelih).
S temi trikotnimi orbitami bomo podrobno preučili komet in njegovo gravitacijsko polje in tako popravili orbite. S časom se bodo počasi previdno približovali kometu (do 10km) kjer bodo poskusili pristanek.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: snipex ()
ozbolt ::
Novica je super spisana, moram pa rect, de zanimiv del novice ni drugi del, ampak tisti pink ponk pri zacetku.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Rosetta končala misijo z nadzorovanim trkom v kometOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4997 (4366) | Highlag |
» | Zbogom, Philae!Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4686 (2920) | user1618 |
» | Philae bi se pogovarjal, Rosetta pa mora pazitiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10185 (6677) | sbandur84 |
» | Philae pristal in začel delatiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 20473 (14930) | SuperVeloce |
» | Misija Rosetta zapleta odgovor na vprašanje izvora vode na ZemljiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14661 (10933) | antonija |