ESA - Leta 2004 je Evropska vesoljska agencija v vesolje poslala robotsko vesoljsko plovilo Rosetta, ki je del misije z namenom orbitiranja in pristanka na kometu 67P/Churyumov–Gerasimenko. To je nasploh prva misija takšne vrste, saj je pri vseh dosedanjih šlo zgolj za prelete kometov.
Na skoraj desetletni poti k cilju, kometu premera 4 kilometre, je plovilo opravilo več preletov Zemlje, Marsa in dveh asteroidov. Sredi leta 2011 je bila Rosetta od sonca oddaljena skoraj 800 milijonov kilometrov, zaradi česar sončna svetloba ni več zagotavljala dovolj energije za preostanek poti. Zaradi tega so plovilo izključili prav v celoti, vključno z vsemi komunikacijskimi sistemi; delovala je le budilka, nastavljena na 957 dni (31 mesecev) kasneje.
Po dveh letih in pol spanja, ko je orbita najbližje soncu ("le" še 673 milijonov kilometrov) in je sončne svetlobe spet dovolj za napajanje, naj bi se plovilo prebudilo, se ogrelo (kar naj bi trajalo približno šest ur), stabiliziralo in poskušalo poiskati več sto milijonov kilometrov oddaljeno Zemljo in nanjo poslati signal.
Včeraj, ob 19:18 po našem času, so v nadzornem centru v Darmstadtu v Nemčiji, po več živčnih urah čakanja, globoko iz vesolja prejeli signal, na Twitter računu plovila pa se je pojavilo sporočilo "Hello, World!", kasneje še v vseh preostalih jezikih Evropske Unije.
Čeprav je to - po krikih veselja iz nadzornega centra sodeč - pomemben korak, plovilo še vedno čaka nekaj ključnih nalog - sedaj mora prepotovati še približno 9 milijonov kilometrov dolgo pot do kometa, nato pa se bo od plovila ločila 100 kilogramov težka sonda Philae, ki bo na kometu pristala in se nanj pritrdila s harpunami, ki bodo preprečile, da bi se zaradi zelo majhne gravitacijske sile odbila nazaj v vesolje. Rosetta bo dogajanje pozorno spremljala iz bližine predvidoma do konca leta 2015, ko bo komet počasi odfrčal stran od sonca. Do takrat bosta tako Philae kot Rosetta zbirali za misijo ključne informacije o sestavi tal kometa, njegove atmosfere, gravitacije, plazme,...
Novice » Znanost in tehnologija » Pozdravljen, svet! - globoko iz vesolja
66speeder66 ::
to je noro, po vsem tem času in možnih napah, pa je še vedno vse v načrtu. Eginiring masterpiece.
Izi ::
Predviden pristanek naj bi bil letos meseca maja.
Pa "spanje" ni pravi izraz za stanje v katerem je bilo plovilo, ker če upoštevamo današnje računalniške izraze plovilo ni bilo v spanju ampak v hibernaciji. Bistvena razlika je, da je pri spanju spomin pod napajanjem, da se zadeva lahko hitro zbudi, pri hibernaciji pa gre za popolno izključitev računalnika.
Pa zanimivo je še, da ima plovilo 2 anteni za komunikacijo z Zemljo in sicer vsako na drugi frekvenci, podobno kot moderni brezžični routerji.
Prva antena komunicira na frekvenci tam nekje okoli 3 GHz, druga pa tam nekje okoli 9 GHz.
Pa na prvi je hitrost prenosa ubogih 7,8 bitov na sekundo, na drugi pa že skoraj spodobnih 22 kilobitov na sekundo.
Pa "spanje" ni pravi izraz za stanje v katerem je bilo plovilo, ker če upoštevamo današnje računalniške izraze plovilo ni bilo v spanju ampak v hibernaciji. Bistvena razlika je, da je pri spanju spomin pod napajanjem, da se zadeva lahko hitro zbudi, pri hibernaciji pa gre za popolno izključitev računalnika.
Pa zanimivo je še, da ima plovilo 2 anteni za komunikacijo z Zemljo in sicer vsako na drugi frekvenci, podobno kot moderni brezžični routerji.
Prva antena komunicira na frekvenci tam nekje okoli 3 GHz, druga pa tam nekje okoli 9 GHz.
Pa na prvi je hitrost prenosa ubogih 7,8 bitov na sekundo, na drugi pa že skoraj spodobnih 22 kilobitov na sekundo.
Engineer_ ::
>delovala je le budilka, nastavljena na 957 dni (31 mesecev) kasneje.
torej ni bil v hibernaciji, če je deloval sistem, ki ga je potem prižgal. Razen če je budilka mišljena kot neka zunanja naprava, ki je pritisnila na gumb za vklop :P :D
torej ni bil v hibernaciji, če je deloval sistem, ki ga je potem prižgal. Razen če je budilka mišljena kot neka zunanja naprava, ki je pritisnila na gumb za vklop :P :D
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Engineer_ ()
kixs ::
Pri ATX racunalniku lahko nastavis v BIOSu, da se racunalnik sam vklopi na dolocen datum/uro. Izklopljen racunalnik se potem sam vklopi - napajanje mora biti pod napetostjo - torej je potem tudi maticna in kuri eno malenkost energije. Racunalnik pa je lahko cisto izklopljen ali pa v hibernaciji - nima veze, ker je v bistvu v obeh primerih izklopljen.
Izi ::
Kolikor razumem je tista budilka dejansko zunanja naprava, računalnik pa je bil v celoti izklopljen.
Za napajanje budilke nekaj let zadostuje že gumbek baterija, vse ostalo je bilo ugasnjeno in prepuščeno vesolju.
Tudi pri zadevah, kjer človek ne more priti popravit računalnika, je treba računati, da se računalnik zablokira, zmrzne ali kako drugače postane neodziven, kjer ponavadi pomaga samo popoln fizični reset, kar pomeni izklop elektrike in ponoven vklop. Zato zadeva ne sme biti v BIOSU oziroma del računalnika, ker tudi to včasih postane neodzivno.
V vesolju mora vedno biti neka zunanja naprava, neodvisna od računalnika, ki lahko po potrebi naredi hard reset računalnika, če gre kaj resno narobe. Vsaj jaz si to tako predstavljam.
Za napajanje budilke nekaj let zadostuje že gumbek baterija, vse ostalo je bilo ugasnjeno in prepuščeno vesolju.
Tudi pri zadevah, kjer človek ne more priti popravit računalnika, je treba računati, da se računalnik zablokira, zmrzne ali kako drugače postane neodziven, kjer ponavadi pomaga samo popoln fizični reset, kar pomeni izklop elektrike in ponoven vklop. Zato zadeva ne sme biti v BIOSU oziroma del računalnika, ker tudi to včasih postane neodzivno.
V vesolju mora vedno biti neka zunanja naprava, neodvisna od računalnika, ki lahko po potrebi naredi hard reset računalnika, če gre kaj resno narobe. Vsaj jaz si to tako predstavljam.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Izi ()
Val202 ::
Izi> Pa na prvi je hitrost prenosa ubogih 7,8 bitov na sekundo, na drugi pa že skoraj spodobnih 22 kilobitov na sekundo.
Morda se motim, vendar kolikor se spomnim, naj to ne bi bilo pogojeno s frekvenco, temveč z oddaljenostjo sonde od Zemlje. Dlje greš, več je šuma, počasnejši je prenos. Enako, če se ne motim, naj bi bile komunikacije s sondami analogne in ne digitalne.
Morda se motim, vendar kolikor se spomnim, naj to ne bi bilo pogojeno s frekvenco, temveč z oddaljenostjo sonde od Zemlje. Dlje greš, več je šuma, počasnejši je prenos. Enako, če se ne motim, naj bi bile komunikacije s sondami analogne in ne digitalne.
carota ::
eVro ::
Izi> Pa na prvi je hitrost prenosa ubogih 7,8 bitov na sekundo, na drugi pa že skoraj spodobnih 22 kilobitov na sekundo.
Morda se motim, vendar kolikor se spomnim, naj to ne bi bilo pogojeno s frekvenco, temveč z oddaljenostjo sonde od Zemlje. Dlje greš, več je šuma, počasnejši je prenos. Enako, če se ne motim, naj bi bile komunikacije s sondami analogne in ne digitalne.
Oboje vpliva. Dušenje je na različnih frekvencah drugačno, poleg tega so verjetno na okoli 9GHz lahko uporabili širši pas kot na prvi (manj gužve). Takole na uč rečeno je ponavadi nižja frekvenca namenjena ukazom in prenosu najnujnejših parametrov (lučka za bencin, ipd.), druga pa "večjim količinam" znanstvenih podatkov.
Šum se z oddaljenostjo malo spreminja, upada pa moč signala s kvadratom razdalje, zato je razmerje med signalom in šumom (SNR) vedno nižje, zmogljivost kanala pa je odvisna od njega. Večino kar sem napisal se vidi iz formule za teoretično kapaciteto kanala: Channel capacity @ Wikipedia
Na Zemlji sicer ni tak problem malo "nažgati oddajnik" da držimo kapaciteto, ampak iz Zemlje itak ne pošiljamo nič posebnega, bolj nas zanima da bi čim več podatkov dobili iz obratne smeri. Kjer pa je treba narediti kompromis, hiter prenos ali avtonomija. Večni "first world problem". Lahko si predstavljate kot "GSM vs. UMTS problem".
Highlag ::
Zato je pa Nasa lani uspešno testirala lasersko komunikacijo.
Never trust a computer you can't throw out a window
Hayabusa ::
Na razdalje Rosette ?
Ok, na Zemlji imaš lahko velik/močan oddajnik, kaj pa nekje v vesolju ? Podatki iz sond so zanimivi iz smeri sonda -> Zemlja in ne obratno.
Ok, na Zemlji imaš lahko velik/močan oddajnik, kaj pa nekje v vesolju ? Podatki iz sond so zanimivi iz smeri sonda -> Zemlja in ne obratno.
Truga ::
Na zemlji mas mirno lahko 100 metrski talar, ki ti lovi tist brljavi 20W signal iz sonde. Glej: voyager.
7982884e ::
antonija ::
Rahlo off topic: Sej je ze Pesimist omenil, ampak ce se komu zdijo takele vragolije zanimive, naj si pogleda Kerbal Space Program. Hud spil, noro dobra fizika, zabavno letanje po vesolju. Pa ne pozabit deployat anten v Kerbal orbiti, ko pridete enkrat dalec stran od planeta bo drugace zmanjkalo signala in gre vse na vecno tavanje po vesolju! 
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
napsy ::
Tribute to Brian Kernighan, nice :)
"If you die, you die. But when you live you live. There is no time to waste."
jest10 ::
Highlag ::
Ja točno tako. Laser je mišljen je za raziskave osončja. Prenosa je toliko, da bi robote lahko direktno z Zemlje krmilili. Pa lepo nazaj Video stream. (4K) 
Zakaj luna? Ja blizu je. Na mars nekaj pošlješ pa traja več let. Potem pa mogoče še delalo nebi.
Zakaj luna? Ja blizu je. Na mars nekaj pošlješ pa traja več let. Potem pa mogoče še delalo nebi.
Never trust a computer you can't throw out a window
7982884e ::
ne, tale laserski prenos je nasa razvila ravno z namenom komunikacije na razdalje, kot so mars in še dlje, recimo saturnov sistem.
krmiliš pa lahko vsako stvar, tudi brez laserja, dokler ni lag prevelik. do lune še gre (par sekund), na marsu ne več (pol ure) in je treba pošiljat samo ukaze, ostalo robot sam naredi
krmiliš pa lahko vsako stvar, tudi brez laserja, dokler ni lag prevelik. do lune še gre (par sekund), na marsu ne več (pol ure) in je treba pošiljat samo ukaze, ostalo robot sam naredi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Philae bi se pogovarjal, Rosetta pa mora pazitiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10220 (6712) | sbandur84 |
| » | Voyager deluje 37 let daleč od Sonca, zakaj ne more Philae? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 39280 (30220) | driver_x |
| » | V živo: Philae pristal na kometu! (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 31973 (24430) | jest10 |
| » | Določili pristajalno mesto Rosette na kometu, dan D na martinovoOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9556 (6583) | Redorange |
| » | Evropska vesoljska agencija utirila sondo v orbito okoli kometaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10693 (8340) | driver_x |