Ker komet nima atmosfere, se zamrznjeni led hitro spreminja v paro že pri sorazmerno nizkih temperaturah. Vmesne tekoče faze ni, ker je tlak pod trojno točko vode, pa tudi sicer je gravitacije premalo, da bi se tekočina lahko združila v obliko, ki smo jo vajeni na Zemlji. Znanstvenike je pred pristankom skrbelo, ali bo Philae preživel perihelij, a zaradi nekoliko ponesrečenega pristanka težav ni imel. Pristal je na bistveno manj osvetljenem delu, kot so načrtovali, kar je povzročilo težave pri vzpostavljanju zveze in hitro praznjenje baterij, sedaj pa je situacija precej boljša.
Rosetta je posnela nekaj fantastičnih fotografij, ko je komet dobil značilen rep in približek atmosfere zaradi prahu, kar se imenuje koma. Meritve kažejo, da komet bruha do 300 kilogramov vodne pare vsako sekundo, kar je tisočkrat več kot pred letom dni. Takrat je na kometu vladala arktična zima. Zaradi tega se je morala tudi Rosetta malo umakniti na razdalje približno 330 kilometrov nad površje, da je izhajajoča snov ne poškoduje. Rosetta kroži okrog kometa, a zaradi šibke gravitacije in nepravilne oblike kometa ne potuje po krožnih tirnicah, temveč se opoteka na različnih višinah. Kometi imajo tudi letne čase, a iz drugega razlika kakor planeti. Na planetih jih povzroča nagnjenost osi, na kometu pa različna razdalja do Sonca. Pozimi je bilo na kometu -70 °C, spomladi (aprila in maja) okrog ničle, sedaj pa že nekaj deset stopinj nad ničlo.
Poleg opazovanja letnih časov na kometu pa smo dobili tudi pomembne informacije o genezi osončja. Rosetta je zapletla vprašanje izvora vode na Zemlji, ki bega znanstvenike. Z mlade Zemlje bi bila morala voda odhlapeti, a je je danes polno površje. Teorije so tri: voda se je skrila v minerale pod površje, vodo so na Zemlji zanesli kometi ali vodo je k nam prineslo bombardiranje z asteroidi. Za zdaj kaže, da je pravilni odgovor slednji, saj je Rosetta na kometu izmerila drugačno izotoposko razmerje med vodikom in deveterijem kakor na Zemlji. Hkrati so na kometu odkrili kopico organskih spojin, od preprostega ogljikovega dioksida do acetamid in formaldehida, ki sta potencialna gradnika življenja.
Sedaj upajo, da jim bo odparevanje ledu s površja dalo vpogled v zgradbo kometa. Mimogrede, komet ima gostoto 450 gramov na liter, kar je manj od vode (1000 g/l). Ko se bo komet oddaljeval od Sonca, bo svetlobe čedalje manj, zato bo Philae počasi zaspal. Rosetto nameravajo poslati na površje, od koder se verjetno ne bo več javila. Naslednji let mimo Sonca leta 2021 bo žal nem.
