Kljub nekaj težavam je misija Rosetta velik uspeh. Po več kot desetih letih potovanja se je sonda utirila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, potem pa je 12. novembra 2014 nanj pristal robot Philae. Pristajališča sicer ni najbolje zadel, potem pa ga je zaradi zatajitve harpun še dvakrat odbilo, a robot je kmalu začel delovati. Ker je pristal v senci, je imel težave z zagotavljanjem sončne energije za delovanje, a ga je po drugi strani to rešilo, da je brez težav preživel približanje Soncu. In to ga je za kratek čas tudi nepričakovano obudilo, po juliju pa se ni več oglasil. Minuli mesec so mu poslali še ukaz, naj zavrti svoj vztrajnik, da bi stresel prah s panelov, a odgovora ni bilo. Predvidevajo, da je za težave pri komunikaciji kriva tudi napaka v oddajniku. Žal Philae iz objektivnih razlogov nima RTG-ja, temveč deluje na sončne celice.
Toda to ne pomeni, da je misija kot celota gotova. Rosetta še vedno kroži okrog kometa in bo tam ostala do septembra, ko jo bodo poslali na površje. Misija je prinesla že številne zelo pomembne rezultate. Ena najzanimivejših raziskav so bile meritve izotopskega razmerja vodika in devterija, s katerimi poizkušajo dognati odgovor na vprašanje, od kod na Zemlji voda. Ugotovili so, da kometi na Zemljo najverjetneje niso zanesli vode, temveč so to storili asteroidi. Rosetta je odkrila tudi šestnajst organskih molekul ogljika in dušika, kar pritrjuje dejstvu, da so osnovne gradnike življenja na Zemljo mogoče zanesli kometi.
Septembra 2016 bodo Rosetto treščili na površje, s čimer bo misija končana. Vseeno pričakujemo, da bomo do tedaj dobili še številne uporabne podatke, med samim spustom pa se lahko nadejamo še nekaj lepih slik površja.
