Janša in poslanski mandat

Poslance imamo za to, da se odločajo, ne da cincajo. Kasneje pa lahko odločitev presoja tudi sodišče in ne bi bila prva odločitev parlamenta, ki bi padla na sodišču.

O.

MrStein je 10. avg 2014 ob 21:50 izjavil:

Še vedno razpravljajo o Janši in ne o naši prihodnosti

Kruha in iger, I guess...

Saj ti tudi o njem razpravljaš...
Očitno te boli patak za našo prihodnost.

Tale primer je lep dokaz kaj je v osnovi narobe s Slovenijo in zakoni, ki se pri nas sprejemajo in potem veljajo.

Vsak človek si razlaga zakon, tako kakor mu paše in zakon je na žalost tako napisan, da te interpretacije omogoča...

Pravniki, svetovalci in parlamentarci so na celotni črti pogrnili, ko so pisali in sprejemali te zakone!

Dokler tega problema ne bomo v osnovi rešili tako, da bodo in laiki in ustavni pravniki enako razumeli zakon, ne glede na delitev na "naše" in "vaše", bomo imeli še vedno take godlje, kakor jih imamo zadnje čase...

Celotna odločitev glede mandata zaporniku Janši ne bi smela biti niti moralna niti politična, ampak bi moral zakon sam imeti jasno definicijo kaj se v takem primeru zgodi!

PaX_MaN je 11. avg 2014 ob 00:29 izjavil:

MrStein je 10. avg 2014 ob 21:50 izjavil:

Še vedno razpravljajo o Janši in ne o naši prihodnosti

Kruha in iger, I guess...

Saj ti tudi o njem razpravljaš...
Očitno te boli patak za našo prihodnost.

Samo dam kratek komentar o dogajanju.
Eni pa romane pišejo.

Pithlit je 11. avg 2014 ob 12:29 izjavil:

VaeVictis je 11. avg 2014 ob 12:17 izjavil:

Celotna odločitev glede mandata zaporniku Janši ne bi smela biti niti moralna niti politična, ampak bi moral zakon sam imeti jasno definicijo kaj se v takem primeru zgodi!

Jasnoo definicijo lahko napišeš le na primeru ki se dejansko zgodi (oz. za tak dogodek obstaja velika verjetnost). A misliš da je do zdaj kdo resno verjel da bo volilno telo tolk blesavo da bo šlo izvolit pravnomočno obsojenega kriminalca na služenju kazni?

Bolj zanimivo je, da volijo stranko, ki ima kriminalca na listi in je to razlog, zakaj voliti tako stranko.

Noben ni tega pisu v zakon ker si noben takrat ni predstavlju, da bi se lahko zgodilo.
Zdej se pac je. To ne pomeni, da je zakon slab ampak enostavno, da so se casi spremenili.
Ravno tako kot si nekateri danes ne morejo tega predstavljat si niso mogli predstavljati takrat, tko da niti ne vem kaj ocitat piscem.

Strinjam se z napisanim, da se vse možne situacije ne more napisati.

Vendar v tem primeru imamo napisano kdaj poslanec izgubi mandat torej so razmišljali o takih situacijah, sedaj se v tem primeru bolj pogovarjamo o tem, kako se ta zakon interpretira in za koga vse naj bi veljal.

Torej je vprašanje še vedno na mestu, zakaj se tega ni bolj jasno napisalo, da sedaj o tem ne bi bilo dvoma?

Zato, ker so te zakone sprejemali taisti kot zdaj: Ukvarjali so se z raznimi bav-bavi, namesto s svojim delom.

Poldi112 je 11. avg 2014 ob 13:38 izjavil:

Zate je zakon, ki preprečuje kriminalcem biti poslanec, bavbav?

Zanj je to odvisno od tega, komu preprečuje biti poslanec.

Poldi112 je 11. avg 2014 ob 13:38 izjavil:

Zate je zakon, ki preprečuje kriminalcem biti poslanec, bavbav?

Kaki zakon? Taki zakon ne obstaja, ker kriminalec je defakto poslanec.
Dodatna razlaga za tapočasne: ni mu zakon preprečil tega.

Kaj je bav-bav, pa je jasno vsem, za izjeme pa razlaga v naslednjem sporočilu.

driver_x je 11. avg 2014 ob 13:43 izjavil:

Poldi112 je 11. avg 2014 ob 13:38 izjavil:

Zate je zakon, ki preprečuje kriminalcem biti poslanec, bavbav?

Zanj je to odvisno od tega, komu preprečuje biti poslanec.

Ravno obratno, samo potem se nimaš čez kaj zmrdovati.

bav bav je jajo.
Z njim se ukvarjajo zdaj, kot tudi prej, namesto da bi jasne zakone sprejeli in se jim danes ne bi bilo treba z jajojtom ukvarjat.
Ampak ukvarjanje z jajotom spoh ni tako slabo. Odlično odvrne pozornost od pravih problemov.

imagodei je 11. avg 2014 ob 15:53 izjavil:

In če poslanca obsodijo med mandatom? Potem (v odsotnosti 9. člena) spet dobimo novo luknjo.

Zakaj luknja? Ni vse, kar ni urejeno, kar avtomatično luknja.

imagodei je 11. avg 2014 ob 15:53 izjavil:

Potem bodo poslanci izigravali zakon zato, ker jih bo nek drug zakon omejeval pri kandidaturi, ne pa med mandatom.

Ne vem kaj naj bi izigraval med mandatom - volitve so že mimo, odvzem mandata (retoraktivno pobenanje aktivne volilne pravice volilcev poslanca v vprašanju) je pa po Ustavi trenutno mogoče sam če interpelirajo/odstopjo/nezaupnicirajo PV.
Omejitev zakonodajne funkcije mora bit "izrecno predvidena v Ustavi". Trenutno je to sam za "izvolitev".
Ustava je nad zakonom. In jaz pač tko berem Ustavo. Kdo drug pa morda drugače.

imagodei je 11. avg 2014 ob 15:53 izjavil:

_{Sicer, glede na to, da ima mnogo držav omejitve za kandidaturo IN za mandat obsojenega kriminalca, bi morda lahko nehali biti bolj papeški od papeža in tudi mi prepovedati takšne bizarnosti. Je pa možno, da se motim in da je pogled od WarpedOne-a pravilen, ko pravi da se v demokraciji ne gre za to, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj slabo, ampak je vprašanje izključno, kaj si ljudje želijo.}

Da nimamo omejitev tako kot druge zahodne države, je pomoje tut mal zarad naše zgodovine prejšnjega sistema, ko so vsepovprek odvzemali državljanske in volilno pravico. Zloraba je ipak (preveč) mamljiva.

imagodei je 11. avg 2014 ob 15:53 izjavil:

Čeprav, očitno morajo biti tudi tu neke omejitve, ker določenih stvareh moderna družba ne sme prepustiti neposredni ljudski volji. Če gremo na referendum spraševat, če bi Rome zaprli v kak geto, ke kar precej možnosti, da bi kaj takega dosegli, kljub temu da se normalni državljani zavedamo, da to ravno ne gre.

Ja, in to smo zapisal v Ustavo (ne nek zakon), prej je to šlo brez problema (najprej se je presojalo le če je ustavno vprašanje referenduma, potem se je dalo presojat zakon ki se ga spodija na referendumu, šele zdaj do referenduma sploh ne pride).

Zadnjih nekaj dni se srečujemo s fenomenom, (povezanim z mandatom Janeza Ivana Janše) ki bi mu lahko rekli tudi »načrtno sprenevedanje«, ali vsaj tih pristanek na takšno sprenevedanje.
Sprenevedajo se tako politiki, kot predstavniki stroke.
Prvi poskušajo svoje imanentno politične odločitve skriti ali prikriti s strokovnimi ali vsaj navidezno strokovnimi stališči, stroka pa se pravtako spreneveda in daje dvoumne ali pa celo politično motivirane odgovore.
Če se že spreneveda politična srenja, je to do neke mere še razumljivo, dasiravno ne tudi sprejemljivo. Povesem nesprejemljiv pa je tak odnos stroke, do navedene problematike.

Ker politika ni zmogla, ali ni hotela sprejeti odločitve na podlagi tiste iste zakonodaje, ki jo je sama sprejela, je (za enkrat dokaj uspešno) svojo odgovornost prevalila na stroko.

Na žalost pa se je tudi stroka (ali vsaj del nje) na problem odzvala pravtako navijaško in politikantsko, namesto da bi ohranila trezen diskurz in odmik od dnevno političnih ciljev in ambicij posameznih političnih grupacij. Stroka je tako namesto, da bi ostala to kar bi morala biti, torej razlagalec »ad rem« postala ujetnica nekih političnih ambicij, ter zadevo prenesla na področje »ad personam«, ki pa ravno zaradi tega diskurza postane nujno tudi politično obremenjena. Stroka tako zdrsne v političen namesto strokoven diskurz, politika pa takšno stanje s pridom izkorišča, da ne rečem celo zlorablja.

Da je temu tako, kaže že podano strokovno mnenje Zakonodajno pravne službe pri Državnem zboru z dne 7.8.2014.
Namesto jasnega odgovora se mnenje zaključi z odstavkom, ki se dobesedno glasi:

»Na podlagi navedenega torej presojamo, da bi bila uporaba (širitev) določbe tretje alineje prvega odstavka 9. člena ZPos za poslanca, ki je kandidiral za poslanca po izrečeni pravnomočni obsodbi na kazen zapora daljšo od šestih mesecev, lahko sporno z vidika skladnosti z ustavo.«

??? halooo

Pustimo ob strani dejstvo, da imenovana služba tako ali tika nima nikakršnih zavezujočih ali obvezujočih pristojnosti, ampak je le posvetovalno telo Državnega zbora.
Toda tam ni zato, da daje svoja mnenja po tisti stari »butalski, …če bo ploščato, bo lopata, če bo špičasto pa vile«….ali pač.

Ob prebiranju tega mnenja, pa zbode v oči še eno dejstvo. Ko se mnenje sklicuje na strokovna mnenja pravnih teoretikov, pa med vsemi pravnimi teoretiki najdejo le dve imeni; in sicer se 2 krat sklicujejo na Sovdat v Šturm in 1 krat Bele. Kakšna je njihova politična usmerjenost, pa je širši slovenski javnosti tudi znano.

Pa ni to edini očitek, ki konkretnemu mnenju jemlje tisto prepotrebno strokovno neodvisnost, ko bi lahko rekli, da se je stroka končno odločila problem osvetliti in reševati »a drem« in ne »ad personam«

Ko se komisiji zapiše, da bi: »…uporaba (širitev) določbe tretje alineje...lahko bila sporna z vidika skladnosti z ustavo.« je temu strokovnemu mnenju komisija sama odvzela skoraj vse, če ne že vse strokovne atribute.

Poglejmo zato še enkrat, kako se glasi ta famozni 9 člen ZPos.

Poslancu preneha mandat:
- če izgubi volilno pravico,
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
- če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
- če odstopi.

Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.

Kaj torej tukaj ni jasno?
Poslancu preneha mandat:
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,


Določba nič ne govori o tem, ali to velja za poslanca, ki je bil obsojen pred ali po izvolitvi. Gre zgolj in samo za dejstvo, da mandat preneha »de lege lata«. Mandat se torej nič ne odvzema, kot tudi ne prihaja do nobene »širitve« 3. alineje 9. člena ZPso, kot to zdaj poskuša prikazati zainteresiran del politike in celo stroke,

Še bolj pa bode v oči zaključek mnenja, ki se glasi: »…lahko sporno z vidika skladnosti z ustavo.«

V katerem delu pa naj bi bila ta protiustavnost?

Prej bi rekle, da je protiustavno, če bi nekdo obdržal mandat v nasprotju z zadnjim odstavkom 9. člena ZPos (Poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. )

Utemljitev za to trditev idim ravno v Ustavi in sicer v njenem 3 odstavku, ki se glasi:

»3. člen
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo.

Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«

Ustava je torej najvišji in temeljni pravni akt. Na nek način je torej to neke vrste »družbena pogodba«, s katero smo se dogovorili, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Dogovorili smo se tudi, na kak način bomo to oblost udejanjili in izvajali.
Gre torej za akt zaveze, ki zavezuje vse proti vsem. Vsakršno upravičenje, ima na drugi strani tudi dolžnostno vezanost.
Ko torej z aktivno volilno pravico, svojo oblastno pravico prenašam/o kot posameznik/i na nekega predstavnika, imam/o zato tudi vso pravico terjati, da se bo ta pravica uporabljalo z večinsko voljo vseh, kot tudi, da bo v našem imenu in za naš račun to oblast izvajal nekdo, ki je vreden tega zaupanja, ne glede na politične nazore.
Kdaj nekdo ni več vreden tega zaupanja nam pove že sam zakon. To je takrat, ko je pravnomočno obsojen na zaporno kazen 6. mesecev ali več.
Minimalna kriminalna količina, ko je zaupanje porušeno, je torej določena z zakonom. Še več. Zakon tudi časovne ne opredeljuje, kdaj naj bi bila takšna obsodba izrečena. Določbo 9. člena ZPos je možno razumeti tudi tako, da bi lahko nekdo kazen, daljšo od 6. mesecev zapora že prestal, pa bi mu mandat vseeno prenehal (kar je pravzaprav tudi edino razumljivo in logično). V kolikor pa bi ostajali tehtni razlogi, ki bi narekovali, da nekdo mandat kljub zgornji omejitvi obdrži, ima naša zakonodaj že sesedaj vgrajeno varovalko v zadnjem odstavku 9. člena ZPso, ki je pravtako jasna in nedvoumna:
»Poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. »

Analiza 3. člena Ustave RS, tako kot tudi samega 9. člena ZPos. Tako napotujeta na naslednji zaključek.

Če po potrditvi mandata nekomu, za katerega se ugotovi, da je bil obsojen na zaporno kazen 6. mesecev zapora ali več, državni zbor na podlagi zadnjega odstavka 9. člena ZPos ne sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo, takemu poslancu preneha mandat.

Tako politika kot stroka naj se zato nehata sprenevedati in valiti odgovornost eden na drugega, ter naj opravita svoje poslanstvo in dolžnost.
Zato smo jim državljani tudi zaupali in zato jih ne nazadnje tudi plačujemo.

Globoko sem prepričan, da je kakršnokoli drugačno ravnanje v nasprotju tako z zakoni kot ustavo.

V primeru, da kdorkoli, ki je bil obsojen na zaporno kazen daljšo od 6. mesecev zapora obdrži mandat, ne da bi tako odločil državni zbor, bi to v resnici predstavljalo kršitev 3. člena Ustave RS, saj bi bile kršene vse pravice iz naslova aktivne volilne pravice vseh tistih volivcev, ki imajo vso pravico verjeti, da svoj del oblasti izvršujejo preko zaupanja vrednih sodržavljanov. Meja ne/zaupanja pa je zakonsko določena pri 6. mesecih zaporne kazni, razen če državni zbor v posameznem primeru ne odloči drugače.

Me prav zanima, če stroka bere tudi forume... Ker tole zgornje je meni edino logično (in pravilno). Jaz bi šel še malo naprej, pa JJ pustil mandat, ampak mu hkrati preložil čuzo. Naj mu visi Damoklejev meč nad glavo.

Oh, pravnikov je na S-T kar precej, to ti kar garantiram, res pa opažam, da se nekateri izogibajo takihle tem, vsaj s strokovnimi komentarji.

Kar se pa barakud in pravnikov tiče, so pa menda tudi v dobrih odnosih...

Sej Al Capone je tud iz zapora še vedno vodil posle. Pa to je bilo skoraj sto let nazaj. Pa da zdaj ne bi mogel...

Invasion Of The Body Snatchers.
Mind Snatchers, in this case.
Ebola je nepomembna marginalija.
Šit, mogoče jih pa plača??

Kaj pa če ga Cerar v bruselj pošlje namesto Alenke? Se hitro rešimo te debate a zakon je al ga ni... za bruselj itak ne velja noben naš zakon.

Cameronu slabo ob misli, da bi zaporniki smeli voliti...Ha,ha...kaj bi šele rekel na to, da so pri nas zaporniki lahko poslanci v parlamentu?

Pa kaj tle eni mislite, da ES lahko spremeni sodbo?
Nikakor ne. Lahko ugotovi proceduralne nepravilnosti, kršenje človekovih pravic...
Which is not the case in this case.

Mr.B je 22. avg 2014 ob 07:15 izjavil:

Cervantes,
potem moraš miselnost obrnit.
Ker če pri nas niso našli proceduralne nepravilnosti, pa to najde ES ?, potem je lahko tudi za kršenje človekovih pravic, itd... Kar pa nebi bilo prvič.

Res je, da ESČP lahko še najde kršitve ČP, a to sodbe ne razveljavi. Đržavi lahko naloži plačilo odškodnine ali kaj podobnega. Je pa tako ugotovljena kršitev ČP sprememba okoliščin, ki bi utegnila omogočiti obnovo postopka.

Mr.B je 23. avg 2014 ob 18:21 izjavil:

ulemek,
če narediš korak nazaj, je kakršna koli odločitev "v dobro" JJ-ja, hudo problematična, saj doliva gorivo v nezaupanje sodstva..

Pustiva javno mnenje ob strani. Pravni red je takšen.

Nisem vsega bral (12 strani!), bi pa rad povedal svoje mnenje o Janševem mandatu. Ker nisem ustavnopravni strokovnjak, se bom do zadeve opredelil le načelno.

Pri pasivni volilni pravici državljana, ki je bil obsojen na (nepogojno) zaporno kazen (daljšo od...) ima IMHO država/ustava/zakonodaja dve možnosti:

1. Takemu državljanu se vzame pasivna volilna pravica (pravica kandidirati za politično funkcijo), kar pomeni, da ne sme biti kandidat na volitvah.

2. Tak državljan lahko kandidira na volitvah kot vsak drug. Če ga volilci izvolijo na položaj, vedoč, da je bil pravnomočno obsojen, lahko tak državljan nastopi na svojo funkcijo in jo opravlja do konca mandata.

Gre za čisto moralno (tj. ne pravno) odločitev vsake države in vsake ustavne ureditve. Pri prvi rešitvi je zavzeto stališče, da državljan, zaradi zavržnih dejanj, ki jih je storil (in bil obsojen) ostane brez nekaterih državljanskih pravic, v tem primeru brez pasivne volilne pravice. Druga rešitev stoji na stališču, da imajo volilci vedno prav. Če so zavestno (tj. so vedeli za obsodbo) izvolili obsojenega kriminalca (najsibo JJ ali pa Metoda Trobca), je treba njihovo voljo spoštovati.

Obe stališči sta legitimni.

Ni pa IMHO ne legitimna in ne moralna rešitev, kjer obsojeni državljan lahko kandidira, svoje funkcije, na katero je bil izvoljen, pa ne more opravljati, oziroma mu je preprečeno, da bi prevzel položaj, za katerega je bil izvoljen. Tu gre za prevaro volilcev. Če je nekdo smel kandidirati in je bil izvoljen, je njegova pravica in pravica njegovih volilcev, da funkcijo, na katero je bil izvoljen, polnopravno opravlja. Pika.

Seveda je res, da poslancu DZ preneha mandat, če je bil obsojen na določeno zaporno kazen. Ampak, ko je bil izvoljen, za obsodbo njegovi volilci niso vedeli. Zato ni nič narobe, če mu mandat zaradi obsodbe preneha. Če pa so volilci določenega človeka izvolili v DZ, vedoč, da je bil obsojen na zaporno kazen, potem pa je volja volilcev odločilna.

Relevantne določbe sedmega člena Zakona o volitvah v DZ (ZVDZ):

Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.

Torej, kandidat za poslanca DZ mora izpolnjevati tri pogoje:

1. državljanstvo RS,
2. starost vsaj 18 let (polnoletnost),
3. je popolno poslovno sposoben in je sposoben razumeti pomen, namen in učinek volitev.

Drugih pogojev ni. Če želi oblast pasivno volilno pravico državljanov dodatno omejiti (npr., da ne more biti izvoljen za poslanca, kdor je bil obsojen na določeno kazen), lahko to legitimno stori.

Stališče, da nekdo lahko kandidira za poslanca, v mandat pa ne more nastopiti, je skregano z vsako logiko, legitimnostjo, je hinavsko in meri na prevaro volilcev. Pravila morajo biti jasna in določena vnaprej.

TheJack je 2. okt 2014 ob 17:47 izjavil:

Nisem vsega bral (12 strani!), bi pa rad povedal svoje mnenje o Janševem mandatu. Ker nisem ustavnopravni strokovnjak, se bom do zadeve opredelil le načelno.

Pri pasivni volilni pravici državljana, ki je bil obsojen na (nepogojno) zaporno kazen (daljšo od...) ima IMHO država/ustava/zakonodaja dve možnosti:

1. Takemu državljanu se vzame pasivna volilna pravica (pravica kandidirati za politično funkcijo), kar pomeni, da ne sme biti kandidat na volitvah.

2. Tak državljan lahko kandidira na volitvah kot vsak drug. Če ga volilci izvolijo na položaj, vedoč, da je bil pravnomočno obsojen, lahko tak državljan nastopi na svojo funkcijo in jo opravlja do konca mandata.

Gre za čisto moralno (tj. ne pravno) odločitev vsake države in vsake ustavne ureditve. Pri prvi rešitvi je zavzeto stališče, da državljan, zaradi zavržnih dejanj, ki jih je storil (in bil obsojen) ostane brez nekaterih državljanskih pravic, v tem primeru brez pasivne volilne pravice. Druga rešitev stoji na stališču, da imajo volilci vedno prav. Če so zavestno (tj. so vedeli za obsodbo) izvolili obsojenega kriminalca (najsibo JJ ali pa Metoda Trobca), je treba njihovo voljo spoštovati.

Obe stališči sta legitimni.

Ni pa IMHO ne legitimna in ne moralna rešitev, kjer obsojeni državljan lahko kandidira, svoje funkcije, na katero je bil izvoljen, pa ne more opravljati, oziroma mu je preprečeno, da bi prevzel položaj, za katerega je bil izvoljen. Tu gre za prevaro volilcev. Če je nekdo smel kandidirati in je bil izvoljen, je njegova pravica in pravica njegovih volilcev, da funkcijo, na katero je bil izvoljen, polnopravno opravlja. Pika.

Seveda je res, da poslancu DZ preneha mandat, če je bil obsojen na določeno zaporno kazen. Ampak, ko je bil izvoljen, za obsodbo njegovi volilci niso vedeli. Zato ni nič narobe, če mu mandat zaradi obsodbe preneha. Če pa so volilci določenega človeka izvolili v DZ, vedoč, da je bil obsojen na zaporno kazen, potem pa je volja volilcev odločilna.

Relevantne določbe sedmega člena Zakona o volitvah v DZ (ZVDZ):

Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.

Torej, kandidat za poslanca DZ mora izpolnjevati tri pogoje:

1. državljanstvo RS,
2. starost vsaj 18 let (polnoletnost),
3. je popolno poslovno sposoben in je sposoben razumeti pomen, namen in učinek volitev.

Drugih pogojev ni. Če želi oblast pasivno volilno pravico državljanov dodatno omejiti (npr., da ne more biti izvoljen za poslanca, kdor je bil obsojen na določeno kazen), lahko to legitimno stori.

Stališče, da nekdo lahko kandidira za poslanca, v mandat pa ne more nastopiti, je skregano z vsako logiko, legitimnostjo, je hinavsko in meri na prevaro volilcev. Pravila morajo biti jasna in določena vnaprej.

Se popolnoma strinjam. Sam bi raje videl, da ga ni v parlamentu, vendar ne na tak način. Če so ljudje želeli zapornika za poslanca, naj ga imajo. Jemanje mandata osebi, ki je povsem zakonito kandidirala za poslanca in za katero so volilci že vedeli, da je obsojen, je kretenizem in hinavstvo.

Barakuda1 je 2. okt 2014 ob 18:08 izjavil:

TheJack

Ti bom odgovoril z zadnjim odstavkom svojega prispevka objavljenega že kr nekaj postov nazaj

"V primeru, da kdorkoli, ki je bil obsojen na zaporno kazen daljšo od 6. mesecev zapora obdrži mandat, ne da bi tako odločil državni zbor, bi to v resnici predstavljalo kršitev 3. člena Ustave RS, saj bi bile kršene vse pravice iz naslova aktivne volilne pravice vseh tistih volivcev, ki imajo vso pravico verjeti, da svoj del oblasti izvršujejo preko zaupanja vrednih sodržavljanov. Meja ne/zaupanja pa je zakonsko določena pri 6. mesecih zaporne kazni, razen če državni zbor v posameznem primeru ne odloči drugače."

Državljani so vedeli, da je obsojen, kljub temu so se odločili, da mu zaupajo. Kako je to kršitev ustave? Če bi bila, bi mu bilo prepovedano že kandidiranje na volitvah.

Če mu odvzamejo mandat, se bo to ponovno vleklo na sodiščih, vendar na koncu se bo izkazalo, da tukaj ni nič protiustavnega.