Slo-Tech - Ko so Američani upokojili svoje raketoplane Space Shuttle, so se znašli v njim neznanem položaju. Svet je imel plovila, ki vozijo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) tovor (Evropa, Rusija, Japonska) in ljudi (Rusija), ZDA pa ne. Razvoj plovil so prevzeli zasebniki in prvi je na ISS poslal svoje plovilo SpaceX. Danes se je število podjetij, ki so na ISS poslala plovilo s tovorom, povečalo na dve.
Z ISS se je namreč uspešno spojilo plovilo Cygnus (Labod) ameriškega podjetja Orbital Sciences Corporation. Prvikrat se je Cygnus z ISS spojil že septembra lani, a je šlo tedaj za preizkusno misijo, ki ni vsebovala tovora. Tedaj je šlo vse skupaj na tesno, saj je zaradi računalniške napake sprva kazalo, da spojitev ne bo uspešna, a so potem vendarle uspeli izpolniti cilj.
V nedeljo je Cygnus na ISS priletel v okviru misije Commercial Resupply Services (CRS), kakor se imenujejo komercialne oskrbovalne misije. Izstrelili bi ga bili morali že v torek, a se to zaradi vremena ni zgodilo. Premrzlo je bilo. Naslednji poizkus v sredo je prav tako spodletel; to pot jo je zagodlo vesoljsko vreme, saj smo imeli močan Sončev izbruh, ki je v atmosfero prhnil preveč sevanja. V četrtek je izstrelitev uspela.
Pot do ISS seveda ne traja štiri dni, a ker je ISS velika, draga in razmeroma okorna stvaritev, so približevanje, utirjanje v njeno orbito in spojitev manevri, ki jih izvajajo sila počasi. Po spojitvi so astronavti na ISS prenesli 1200 kilogramov tovora, predvsem zalog, goriva in znanstvene opreme, ki jih je pripeljal Cygnus. Ta bo ostal z ISS spojen 37 dni, nato pa ga bodo napolnili s smetmi in poslali v enosmerno potovanje v Zemljino atmosfero, kjer bo zgorel.
Orbital Sciences Corporation ima z NASO sklenjeno 1,9 milijarde dolarjev vredno pogodbo, ki vključuje osem komercialnih oskrbovalnih odprav na ISS do leta 2015. Glede na zadnje podaljšanje življenjske dobe ISS vsaj do leta 2024, je mogoče tudi podaljšanje pogodbe. Naslednji polet Cygnusa bo maja. SpaceX je na ISS letel že dvakrat, skupno pa bo vsaj dvanajstkrat.
Grozno. Res se bo sredi Pacifika poznalo tistih nekaj deset kil stvari, ki ne bodo zgorele. Ko bi vas skrbelo še za kake bolj zemeljske in mnogo večje onesnaževalce.
Me pa zanima, cca 240 milijonov dolarjev na polet komercialnega plovila, nekako mi ne deluje to poceni, niti približno. A niso dali posla privatnikom zato, da bo cenejši dostop do vesolja?
Glede na to koliko organizacije, računanja in včasih sreče je potrebno, da v vesolje pošljejo zaloge, je to kar realna cena. Pa upoštevaj, da je v to vsoto všteta cena plovila za enkratno uporabo.
am, tukaj so druge stvari še zraven. sama izstrelitev te rakete stane okoli 50 milijonov, vsaj toliko stane spacexov falcon 9v1.1
pa tale trditev je malo zavajajoča:
Svet je imel plovila, ki vozijo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) tovor (Evropa, Rusija, Japonska) in ljudi (Rusija), ZDA pa ne.
tudi takrat je obstajalo cel kup raket, sposobnih dostave, ampak bi bile dosti dražje kot ruski protoni in soyuzi (shuttle tudi, ampak je seveda bil druga liga, ker je dostavil goro tovora gor, dol, poleg tega pa še 7 ljudi prepeljal)
Američani so tako ali tako v vesoljskem programu precej investicijsko/razvojno impotentni kot država. V celoti so odvisni od ruske viagre (beri: motorjev RD-180). V 80. so bili svetlobna leta (ali vsaj 50zemeljskih, če vrag vzame šalo) za Rusi v ravoju motorjev. Vse od 90. pa civilni in vojaški program uporabljata ruske motorje. Lani je Rusija napovedala na podlagi predlanske revizije posla (ki izkazuje zgubo) ali v želji škodovati ameriškemu vojaškemu programu, da bo 2015 prekinila te dobave ...
neumnosti pojdi drugam pisat ruski motorji poganjajo samo prvi stopnji atlas-V in antares raketi (ki je ponesla v orbito tale cygnus), motorjev pa obstoji cel kup, recimo novi spacex-ov merlin-D ima večje razmerje potisk/teža kot nk-33 da so 50 let zadaj pa tudi ne vem od kje ti, f-1 motorji na saturn-V so delovali od 1967 in rusi od enošobnih motorjev nimajo ničesar primerljivega pa če so američani razvojno impotentni kot država, a lahko potem našteješ par pomembnejših dosežkov rusov v deep space explorationu po letu 1980
Očitno zate prva stopnja ni pomembna, da tako pišeš ... Ali pač?
Ne, Američani so tehnološko zelo zaostajali pri motorjih na tekoča goriva v 80. Danes pač govorimo tudi o zasebnih investicijah v vesoljske programe in tehnologije, včasih je to bila skoraj izključno domena države. In še danes so ZDA kot država največje uporabnice vesoljskih tehnologij za vojaške in raziskovalne namene.
Leto 2015 se bliža, bomo takrat videli, kdo je pisal neumnosti in če bo domači trg v ZDA znal poskrbeti za potrebe države.
NASA že mogoče nima več shutla, ga ima pa ameriška vojska in to vedno povsod pozabijo omeniti, ko objokujejo usodo NASE... poznamo pa ga pod imenom X-37(A,B,C)...
Očitno zate prva stopnja ni pomembna, da tako pišeš ... Ali pač?
Ne, Američani so tehnološko zelo zaostajali pri motorjih na tekoča goriva v 80. Danes pač govorimo tudi o zasebnih investicijah v vesoljske programe in tehnologije, včasih je to bila skoraj izključno domena države. In še danes so ZDA kot država največje uporabnice vesoljskih tehnologij za vojaške in raziskovalne namene.
Leto 2015 se bliža, bomo takrat videli, kdo je pisal neumnosti in če bo domači trg v ZDA znal poskrbeti za potrebe države.
seveda je pomembna prva stopnja, vendar pišeš kot da celotna industrija sloni na ruskih motorjih - atlas-v in antares nista celotna industrija. spacex je v nekaj letih sam izdelal najbolj učinkovit motor na svetu, rd-180 pa je locheed martinu in pratt&whitneyu dostopen tudi že 20 let in v tem času bi še severna koreja naredila perfekten reverse engineering, če bi mogla. da ne govorimo o kopici drugih motorjev, recimo za SLS rakete je en predlog da se uporabi izboljšane F-1 motorje iz časa apollo programa
sicer pa:
Jerry Grey, a consultant to the American Institute of Aeronautics and Astronautics and Universities Space Research Association and a former professor of aerospace engineering at Princeton University, suggested using the RD-180 for a prospective NASA heavy-lift launch vehicle. For those who might be concerned about too much reliance on Russia, he pointed out that RD Amross was "very close to producing a U.S.-built version of the RD-180, and with some infusion of NASA funding could be manufacturing that engine (and perhaps even a 1,700,000 lbf or 7.6 MN thrust equivalent of the RD-170) in a few years."[4]
neumnosti pojdi drugam pisat ruski motorji poganjajo samo prvi stopnji atlas-V in antares raketi (ki je ponesla v orbito tale cygnus), motorjev pa obstoji cel kup, recimo novi spacex-ov merlin-D ima večje razmerje potisk/teža kot nk-33 da so 50 let zadaj pa tudi ne vem od kje ti, f-1 motorji na saturn-V so delovali od 1967 in rusi od enošobnih motorjev nimajo ničesar primerljivega pa če so američani razvojno impotentni kot država, a lahko potem našteješ par pomembnejših dosežkov rusov v deep space explorationu po letu 1980
Še dobro da so imeli Nemca da je razvil motorje F-1.
Rusov pač "deep space" ne zanima. Zakaj bi ga če pa Američani podatke delijo celemu svetu?
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
f-1 so razvili pri rocketdyne in von braun ni imel dosti veze direktno z njegovim razvojem. tudi pri saturnu-v je bilo še enih par ljudi ki so imeli vsaj tako veliko vlogo kot on
da rusov deep space ne zanima? bedarija. pred 1980 so na luno, mars in venero izstreljevali kot zmešani, ker je bil delež neuspehov velik, resorsov pa dovolj. kasneje je resorsov začelo primanjkovat in je vse skupaj potihnilo, tistih par misij ko jih je bilo (fobos, fobos-grunt, razni marsi ipd.) so pa žal spodletele
f-1 so razvili pri rocketdyne in von braun ni imel dosti veze direktno z njegovim razvojem. tudi pri saturnu-v je bilo še enih par ljudi ki so imeli vsaj tako veliko vlogo kot on
Seveda so to Ameri razvili iz nič, ko so imeli toliko izkušenj od prej ...
Če bi bi uvozili Nemcev pod operacijo Paperclip, ne bi nikoli leteli na Luno. Hočeš, nočeš, je bil Von Braun eden najboljših inženirjev za rakete v tistem času. Ki je poznal vse komponente, potrebne zanjo. Tudi motorje.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
>Če bi bi uvozili Nemcev pod operacijo Paperclip, ne bi nikoli leteli na Luno.
Nikoli? Von Braun jim je dal zgolj par let začetne prednosti. Z njim je bilo ceneje in hitreje, ampak vseeno daleč od tega, da bi bil nenadomestljiv. Rusi ga recimo niso imeli, pa so imeli kar močan program. Prvi v vesolju, okoli lune in na njej (brez ljudi), prvi sprehod po vesolju pa verjetno še kaj. Kako hudiča jim je ratalo v vesolje brez von brauna - in to celo pred američani. A so šli brez raket gor?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
In ja, on je imel vsaj 20 let izkušenj. Če bi malo poznal kaj je delal, bi ne pisal neumnosti. Američani so bili vedno zadaj pri tehnoloških rešitvah. So preveč komercialno usmerjeni, predvsem v dobiček.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
nevem, men tvoje trditve kot so "američani so bili vedno zadaj pri tehnoloških rešitvah" delujejo kot da si nek kekec ki piše v tri krasne če bi bilo pri razvoju saturna vse tako, kot je hotel von braun, verjetno tista raketa ne bi prispela na luno. recimo rendezvous v lunarni orbiti je bila ideja nekoga drugega in ji je von braun najprej močno nasprotoval (brez tega bi bilo za vsako tako misijo potrebnih več izstrelitev saturnov)
In ja, on je imel vsaj 20 let izkušenj. Če bi malo poznal kaj je delal, bi ne pisal neumnosti. Američani so bili vedno zadaj pri tehnoloških rešitvah. So preveč komercialno usmerjeni, predvsem v dobiček.
Vedno zadaj praviš. Atomska bomba potem verjetno ne spada pod tehnološko rešitev?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
kako sem točno vedel, da boš to napisal. američani (s tem si verjetno mislil indijance) so itak preveč glupi, da bi jo sami razvil, tisti znanstveniki s tujim poreklom pa niso američani, ane?
dej model nehej že traparije pisat no lepo te prosim, tako kot von braun ni sam sestavil rakete tud oppenheimer in pajdaši z evropskim poreklom niso sami izdelali atomske bombe
Moj point je bil ta (brez favoriziranja kogar koli), da se ZDA kot država, ki so največji uporabnik vesoljskih tehnologij, poslužujejo RD-180 predvsem zaradi ekonomike (ker ne sami ne njihov zasebni kapital za ta denar pač tega niso sposobni).
Nedvomno bodo po letu 2015, če Rusi uresničijo namero o prekinitvi dobave teh motorjev, našli alternativo na trgu ali razvili kaj novega/dogradili kaj starega. Toda v kolikšnem času bodo tega sposobni in predvsem, koliko jih bo to stalo, pa bomo še videli.
Zgovarjaj se kolikor ti paše, tvoja trditev je napačna. Američani so ogromno zmetali v razvoj in niti slučajno niso bili povsod zadaj. Lahko pa razložiš, kako si razlagaš, da so sesuli japonce v 2. sv. vojni, če so bili tako tehnološko zadaj in so jim vse razvili kadri, ki so jih potegnili iz evrope po 2. sv. vojni.
Pa btw, oppenheimer je rojen v usa.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zakaj se potem kitajci niso odločili, da bi premagali japonce? Ker so jih japonci gladko povozili. Mogoče kitajci niso imeli dovolj prebivalcev in tako dovolj kanon futra?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Ne vem, zakaj se je treba kregati o Americanih in njihovih sposobnostih. Gre za neke vrste imperij, ki si lahko marsikaj privosci in tudi zmore marsikaj nadoknaditi v primeru, da je zadaj. Na nekaterih podrocjih so pa tudi precej spredaj (npr. software, internet in vsa ekonomija okrog tega). Glede vesoljske tehnologije so, kljub kritikam, realno gledano marsikaj dosegli. Poglejte npr. zadnjih 20 let. Ostale drzave bolj ali manj spijo.
Nisem jaz tisti, ki trdi, da: - nikoli ne šli na luno, če ne bi dobili Von Braun-a & co. - so američani premagali japonce, ker so se enostavno tako odločili, - so na vseh področjih zaostajali v razvoju, ker so bili "komercialno usmerjeni" - da so pri razvoju atomske bombe dali samo material in prostor, ostalo so razvili evropejci
Katere točno zgodovinske knjige si pa bral to, da ne bom kdaj slučajno kakšne prijel v roko in se poneumil.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
