Razvozlanje razloga nesreče je izjemno pomembno, ker je Orbital ATK, ki je izstrelil raketo, poleg SpaceX edino podjetje v ZDA, ki je sposobno voziti tovor na ISS. Ljudi pa tja trenutno tako ali tako vozijo le Rusi, ker so Američani raketoplane upokojili, zasebni razvoj novega plovila za posadko pa še ni končan.
Nesojena misija je bila tretja misija Orbital ATK v okviru tega programa, zato poimenovana Orb-3. Z raketo Antares-130 so s plovilom Cygnus na ISS želeli poslati 2300 kilogramov tovora. Po petnajstih sekundah je razneslo glavni pogoni sistem (Main Engine System), zato je plovilo z raketo začelo padati nazaj proti Zemlji. Pred trkom so uspešno izvedli ukaz za kontrolirano uničenje, s čimer so preprečili večjo škodo na tleh. Vseeno je bila izstrelitvena ploščad rahlo poškodovana, človek pa k sreči noben.
Kot navajajo v poročilu, ki ga spremljajo tudi nove, doslej neobjavljene fotografije nesreče, so možni vzroki za nesrečo trije. Razneslo je turbinsko črpalko za tekoči kisik, ki je potem poškodovala raketni motor, zaradi česar je raketa izgubila potisk. Razlog za odpoved črpalke je bilo trenje med vrtečimi in statičnimi deli črpalke, zaradi česar se je tekoči kisik vnel. Kaj točno je povzročilo trenje, ni jasno. Bodisi je šlo za napako v dizajnu bodisi so bili v črpalki neželeni delci kontaminanti. Možno je tudi, da je razlog napaka v proizvodnji. Verjetno je kriva kombinacija, saj motorji rakete niso šli skozi delta-certificiranje. V črpalkih so odkrili sledove silicijevega dioksida in titana (po domače peska), prav tako pa je imela turbina defekte, ki niso ustrezali specifikacijam po dizajnu.
Pred nadaljevanjem poletov z raketami Antares bo treba odpraviti vse tri težave, so še zapisali. Po izsledkih neodvisne raziskave Orbitala ATK je zelo verjeten razlog za nesrečo defekt pri sestavljanju turbine v črpalki. Manj verjetna razloga so staranje zaradi neprimerne hrambe in tujki v črpalki. Aerojet Rocketdyne, ki raketo proizvaja, pa trdi, da je razlog prav tujek v črpalki. Jasno je nekaj - kriv ne želi biti nihče.
Je pa NASA ugotovila tudi, da Orbital ATK in partner Aerojet ne razpolagata z dovolj informacijami o motorju AJ-26, ki je še sovjetskega dizajna. Tudi zato je Orbital ATK že prešel na ruske motorje RD-181.
