Eugene Kaspersky, ustanovitelj znanega ruskega podjetja Kaspersky Lab, je prejšnji teden govoril v Australia's National Press Clubu tudi o tej temi (glej spodnji videoposnetek, o jedrskih elektrarnah okrog 26. minute). Povedal je, da Stuxnet še zdaleč ni omejen le na Iran, ampak se je precej razširil tudi v ZDA in Rusiji. V ZDA je udaril po številnih podjetjih, ki so imela računalnike priključene v internet, zlasti če so ti krmilili proizvodne ali druge industrijske procese.
Tudi v Rusiji je, Kaspersky se tu sklicuje na neuradne informacije svojih znancev v jedrskih elektrarnah, Stuxnet napadel vsaj eno jedrsko elektrarno in v internem računalniškem sistemu povzročil precej nevšečnosti. Čeprav so bili okuženi računalniki izolirani od interneta, se je Stuxnet tja prenesel z okuženimi USB-ključi. Ruski kozmonavti so Stuxnet nevede prenesli tudi na Mednarodno vesoljsko postajo.
Omenjenih incidentov Kaspersky ni časovno umestil, a sklepamo lahko, da so se dogajali okrog leta 2010, ko je bil Stuxnet na svojem vrhuncu. Sicer je virus v divjini že vsaj od leta 2005.
Kaspersky je povedal, da so glede Stuxneta in ostalih sorodnih virusov, ki po njegovi oceni niso poceni, saj naj bi razvoj takega kosa programske opreme stal 10 milijonov dolarjev, tri mnenja. Obrambni sektor se jih boji in nima nobene pametne rešitve. Napadalni del vojske jih vidi kot priložnost in odlično orožje, a ne razumejo, da v internetu ni meja, zato se taki črvi vrnejo kakor bumerang. Tretja skupina so običajni uporabniki, ki za Stuxnet sploh ne vedo ali jim je zanj vseeno.
Ni pa vse ameriške provenience. Približno polovica škodljive programske opreme je napisane v kitajščini, znaten delež pa tudi v ruščini, portugalščini in španščini. To so tudi regije, iz katerih prihaja največ nevarnosti. Ruska koda je najbolj dodelana, kitajska pa najmanj izbirčna.
