Proizvedli bencin iz ogljikovega dioksida in vode

New Scientist - Britansko podjetje Air Fuel Synthesis (AFS) je naznanilo, da so iz ogljikovega dioksida v zraku in vode uspeli izdelati gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem. Sintetični bencin, kot ga lahko kratko poimenujemo, je dovolj soroden bencinu iz naftnih rafinerij, da lahko z njim poganjamo obstoječe motorje. Sliši še odlično, a naftne krize s tem še niso rešili.

Nobena skrivnost ni, da lahko izdelamo karkoli, če imamo na voljo zadostne zaloge energije. Plinsko olje (nafta) in bencin sta zgolj zelo primerna energenta za pogon vozil, ki imata dvoje pozitivnih lastnosti. Iz zemlje ju pridobivamo v obliki, ki ima že sama po sebi ogromno zalogo energije (surova nafta), zato ju moramo le malo modificirati (ločitev na frakcije v rafinerijah), da ju lahko enostavno uporabljamo v "preprostih" motorjih z notranjim izgorevanjem. V principu pa nas nič ne omejuje na prav ta dva reagenta.

Če ocenimo, da je njuna uporaba najbolj preprosta (zahteva minimalne spremembe trenutnih tehnologij in infrastrukture) in čista (minimalno obremenjuje okolje, o čemer bi se dalo precej povedati), lahko alternative vire energije uporabimo za proizvodnjo bencina in nafte kot intermediatov, s katerima bomo poganjali naše motorje. Druga možnost je, da nam razvoj omogoči uporabo drugih virov že od samega začetka (gorivne celice, električni pogon itd.).

AFS je torej raziskoval, kako bi lahko z vložkom energije iz ogljikovega dioksida v zraku ter vode pridobili bencin. Ogljikov dioksid so lovili z natrijevim hidroksidom, s katerim je reagiral v natrijev karbonat. Tega so potem elektrolizirali, s čimer so pridobili ogljik in kisik, medtem ko so vodik (in tudi nekaj kisika) pridobili z elektrolizo vode. Z ustreznim katalizatorjem lahko ti trije elementi reagirajo v metanol, ki ga je relativno enostavno mogoče pretvoriti v gorivo za današnje avtomobile. AFS je torej uspel v praksi izvesti postopek, o katerem se je v kemiji debatiralo in razpravljalo že desetletja. Vendar to še ne pomeni, da je energetska kriza rešena.

AFS je proizvedel pet litrov goriva, za kar so porabili tri mesece in 1,2 milijona funtov (večji del seveda za raziskave). Tudi energijska bilanca procesa ni zelo ugodna, saj je proizvodnja natrijevega hidroksida s kloralkalno elektrolizo energijsko zelo potraten proces, prav tako pa tudi nadaljnje elektrolize v postopku. V AFS so pokazali, da lahko v praksi z veliko količino poceni elektrike (nuklearne elektrarne) pridobivamo bencin. Še lepše je, če je ta elektrika iz obnovljivih virov, saj je tedaj uporaba tako proizvedenega goriva nevtralna, kar se tiče emisij ogljikovega dioksida. Naslednja faza v razvoju je priprava večjega sistema v velikosti treh ladijskih kontejnerjev, ki bo stal pet milijonov funtov in bo dnevno proizvedel 1200 litrov goriva.

Znova se je torej pokazalo, da je potreba mati napredka. In ko bo zmanjkalo nafte, se civilizacija očitno ne bo sesula niti pogreznila v stari vek. Vse dokler bo zadosti poceni energije.