Forum » Elektrotehnika in elektronika » Kje do točno določenega kondenzatorja
Kje do točno določenega kondenzatorja
sinko999 ::
Torej na matični plošči sem opazil da so sem mi začeli napihovati elektrolitski kondenzatorji. Malo sem spraševal po trgovonah pa nimajo ravno mojega tipa.
Premer je problem. Na plati imam 2200 10-6F, 10V , pokončni in pa ima premer 10mm.
Po trgovinah pa sem samo našel z premerom 12mm.
Enkrat jih imam 8 v vrsti, pa 3 na 3 v obliki črke L
Vprašal sem že v naslednjih trgovinah:
chip,EA elektronika, conrad, ic elektronika, hte.
Katere trgovine mi še vi lahko priporočate ali pa kako drugo rešitev. Pa še eno vprašanje kaj se zgodi če bi dal not kondenzator z isto kapacitivnostjo pa večjo napetostjo (npr 2200 , 16V).
Premer je problem. Na plati imam 2200 10-6F, 10V , pokončni in pa ima premer 10mm.
Po trgovinah pa sem samo našel z premerom 12mm.
Enkrat jih imam 8 v vrsti, pa 3 na 3 v obliki črke L
Vprašal sem že v naslednjih trgovinah:
chip,EA elektronika, conrad, ic elektronika, hte.
Katere trgovine mi še vi lahko priporočate ali pa kako drugo rešitev. Pa še eno vprašanje kaj se zgodi če bi dal not kondenzator z isto kapacitivnostjo pa večjo napetostjo (npr 2200 , 16V).
Ni? ni ve?no !
madviper ::
Priporočat ti ne morem nobene trgovine več
!
Lahk pa tipovem, da ni panike če je napetost 16V namesto 10V. Ker v elektroniki velja, da od viška galva na boli! Tak da kar varno lahk daš več kot je prvotno, zato bolše več kot pa premalo
!
Upam, da ga boš našo! Pol pa pazi pri lotanji, da ne uničiš plate!
!Lahk pa tipovem, da ni panike če je napetost 16V namesto 10V. Ker v elektroniki velja, da od viška galva na boli! Tak da kar varno lahk daš več kot je prvotno, zato bolše več kot pa premalo
!Upam, da ga boš našo! Pol pa pazi pri lotanji, da ne uničiš plate!
I'd like to do something crazy!
glavic ::
celo bolje da imaš rezervo (večjo napetost)
vendar večja napetost => večji kondezator ....
vendar večja napetost => večji kondezator ....
Musselli bizi
Blisk ::
Pr kundekih ti je pomembno samo to, da NAPETOS NI nižja od tistega k ga maš zdej in da je kapaciteta enaka, naprimer 2200uF.Pomembno ti je tudi, ali je elektrolitski, tantalov ali bipolarni.
Vse ostalo velikost itd, pa ni pomembna.
Vse ostalo velikost itd, pa ni pomembna.
stromar ::
Za foro pomeri napetost na kondenzatorjih ki se ti napihujejo. Gre lahko za napako proizvajalca matične plošče (če je napetost večja ali enaka 10V) ali pa za no-name korejske kondenzatorje, ki imajo malo preveliko cifro napisano. Daj kondenzatorje z 16V max. napetosti, seveda če imaš dovolj prostora.
sinko999 ::
Torej izmeril sem napetosti ki so sledeče:
1.92 , 3.37 in pa 4.77 ; Kondenzatorji so elektrolitski.
1.92 , 3.37 in pa 4.77 ; Kondenzatorji so elektrolitski.
Ni? ni ve?no !
Alec999 ::
upsi ... sm se v tej temi neki noga naucu ... sam sm v napajalniku zamenju kondija 330 uF 200V z 470uF 200V ... ker niso mel nobenga druzga na 200V ... sam zgleda da sm ga pihnu z mojim razmislanjem 
lp,
Alec999
... sam sm v napajalniku zamenju kondija 330 uF 200V z 470uF 200V ... ker niso mel nobenga druzga na 200V ... sam zgleda da sm ga pihnu z mojim razmislanjem lp,
Alec999
stromar ::
Hja, glede na napetosti so sigurno krivi slabi kondenzatorji. Najboljši so od JAMICON-a. Prodajajo jih v HTE na Roški (19 se mi zdi) v Ljubljani.
Alec999: Lahko daš tudi večjo kapaciteto, vendar s tem se poveča velikost.
Alec999: Lahko daš tudi večjo kapaciteto, vendar s tem se poveča velikost.
Alec999 ::
stromar >> a pa se lohka zrd tega kj skur v napajalniku .. tko k sm jst razmislu sm pol sam kapaciteto povecu .. pac ma mal vec rezerve za hude cajte 
za hude cajte EjTi ::
Kapaciteta JE važna. Če bi blo po tvojem bi pol samo en kondenzator delal. Lahko je mal zazlike (čeprav je bolš da iste velikonsti nabavš) ... preveč razlike pa ne sme bit. Pr voltaži je pa bolš da je višja kot maš zej. Ker če se napihujejo ker sa za premejhno napetost se bojo spet napihoval.
stromar ::
Ja kapaciteta je važna, v napajalcu na gladilnih kondenzatorjih iz 230V ~ na enosmerno pa nima velikega pomena. V skrajnem primeru bi ti lahko skurilo greatzov mostiček. Oba kondenzatorja pa morata biti potem iste kapacitete!!!, saj sta vezana zaporedno in bi se ob filanju eden napolnil na veliko večjo napetost kot drugi in bi ga razneslo
Brane2 ::
Vidim, da bom moru spet profesorja špilat...
O.K. Par besed. Sem čaku da bo kdo zinu, da ne bom samo jaz težil, pa ni blo kaj dosti...
Elektrolitski kondenzator je precej čudna žival med akumulatorjem, elektrolitsko celico in "matematičnim" kondenzatorjem, kot si ga predstavljajo v šoli (dve jebeno veliki plošči na relativno majhni razdalji itd itd itd...)
Ne bi si tule muskulfibra nabijal v prste (planiram izčrprnejši članek), le nekaj stvari, da se boste lažje znašli.
Elektrolitski kondi ima svoje ime po elektrolitu, ki je med ploščami. Ta je precej strupen in kancerogen, zato ga ne pijte in ne vdihavajte hlapov ognjemeta elektrolitov !
Če vam ga raznese pod nosom še ni treba panično k dohtarju (razen če se vam je kak kos trajno vdelal v obraz, čelo ali bognedaj oko), le počistite za sabo in prevetrite prostor...
O.K, elektrolit. Ta je v kondiju z določenim razlogom. Povzroča namreč oksidacijo aluminijaste elektrode, ki je v bistvu izolator. Tako je elektroda vedno v srajčki oksida, ki jo izolira od elektrolita (električno) in druge elektrode. Ker je kapacitivnost približno premosorazmerna površini elektrod in obratnosorazmerna razdalji med njima, je oksid kot full tanka stvar pravzaprav O.K., saj ima zaradi tega vsaka enota površuinevečjo kapacitivnost. Oksid je namreč fuuul tanek, mnogokrat precej pod mikronom. Mnogokrat uporabljao tudi jedkanje aluminijaste elektrode, da ji tako s hrapavostjo povečajo površino.
Elektrolit je izbran tako, da prevaja električni tok in da v primeru, da se pojavi kakršnakoli poškodba oksida na alu elektrodi tok skozi poškodbo oksidira izpostavljeni aluminij.
Zato elektroliti v praksi vedno "curljajo" in ta tok obnavlaj okpsidno plast. Če elektrolit ni pod napetostjo, se oksidna plast počasi topi v elektrolitu. Zato elektrolite, ki so leta stali na polici rado raznese po priklopu v vezje.
Elektrolitski kondi ima sposobnost regeneracije, vendar ne če ga prebije do konca in steče čezenj ogromen tok. Takrat elektrolit zavre in stvar raznese.
Delo v normalnih okvirih je za elektrolit pravzaprav dobro, saj mu stalno obnavlja oksidno plast...
ZAto ni v redu uporabljati visokonapetostne elektrolite pri izrazito nizkih napetostih, saj so napenaljeni tako, da rabijo bistveno višje napetosti za regeneracijo. ČE lahko izbiraš, uporabi elektrolit napetosti, ki je zadostna, ne pa totalen overkil. Pri višjih napetostih je tudi kondi večji in tudi njegove parazitne lastnosti so večje, predvsem notranja upornost in induktivnost.
Za nekritične stvari se lahko hecaš in daš na plato prvi kondi ki ti pride v roko, recimo 200V kondi na izhodu domačega 12V usmernika, pri kritičnih stvareh pa je treba biti bolj pazljiv.
KOndiji na plati so kritični zaradi svoje notranje upornosti. Ker stvari na plati žgejo velike tokove in hipno spreminjajo porabo, so kondiji na plati rezervoarčki, ki ublažijo tokovna nihanja in zagotovijo porabniku napetost tudi v prvem trenutku, ko stvar naenkrat potegne recimo 80A še preden napajalnik dojame, kaj se je zgodilo.
Zato morajo ti kondiji:
-imeti čimnižjo notranjo upoornost. Orjaški tokovi, ki gredo v kondi in iz njega, povzročajo izgube na njegovi notranji upornosti (upornost plošč in žic) in ga s tem segrevajo. Lahko ga segrejejo toliko, da ga raznese.
POleg tega zaradi tega kondi ne more držati konstantne napetostui na svojih sponkah, zato ta niha.
-imeti čimmanjšo induktivnost. Ta ima za breme podobno negativne (ali celo slabše) efekte kot upornost, le da se kondi sam zaradi tega ne greje. Ker pa se induktivnost upira hitrim spremembam toka skozi kondi, tako zapira pipico bremenu, poleg tega pa lahko povzroči celo prenapetost, ki prebije kondi.
-biti čimbolj toleranten do gretja, robusten in trajen. AC tokovi namreč grejejo kondi, zaradi česar odpareva elektrolit. Pravijo, da vsakih 10°C prepolovi življenjsko dobo elektrolita.
Ker so zahteve na plati hude, so tudi kondiji narejeni namensko za te stvari. Ne dajaj recimo navadnega elektrolita za glajenje napetosti CPUja !
Kar se napajalnika tiče, velja skoraj isto, le pri tistih visokonapetostnih kondijih na vhodnem delu napajalnika je treba biti previden. Ne smejo namreč imeti ne preveliko ne premajhno kapacitivnost. ČE bo ta premajhna, je očitno, da bodo nihanja prevelika in napajalnik bo pokleknil.
Če pa bo ta bistveno prevelika, ti zna crkniti greatz. Poleg tega sta v večini napajalnikov dva kondija serijsko (ponavadi 200 ľF/200V ali kaj takega). Oba kondija morata imeti enako kapacitivnost, najraje naj bosta istega tipa, starosti in od enakega proizvajalca). Če bi rad torej zamenjal samo enega (ne priporočam), ga zamenjaj s kondijem enake kapacitete. V nasprotnem zamenjajo tudi drugi kondi...
Uff, še začel nisem, pa me že bolijo roke.
U glavnem, kondiji za na plato naj bodo kaki Low-ESR (Equivalent Series Resistance) in s čimmanjšo induktivnostjo. Večina proizvajalcev ima posebne serije v te namene. Tam tudi ne pretiravat z napetostjo. Če veš, da neka napetost nikoli ne bo šla čez 3V, ne uporablja 16V kondija ampak 6.3V ali še nižjenapettostni, če se da...
O.K. Par besed. Sem čaku da bo kdo zinu, da ne bom samo jaz težil, pa ni blo kaj dosti...
Elektrolitski kondenzator je precej čudna žival med akumulatorjem, elektrolitsko celico in "matematičnim" kondenzatorjem, kot si ga predstavljajo v šoli (dve jebeno veliki plošči na relativno majhni razdalji itd itd itd...)
Ne bi si tule muskulfibra nabijal v prste (planiram izčrprnejši članek), le nekaj stvari, da se boste lažje znašli.
Elektrolitski kondi ima svoje ime po elektrolitu, ki je med ploščami. Ta je precej strupen in kancerogen, zato ga ne pijte in ne vdihavajte hlapov ognjemeta elektrolitov !
Če vam ga raznese pod nosom še ni treba panično k dohtarju (razen če se vam je kak kos trajno vdelal v obraz, čelo ali bognedaj oko), le počistite za sabo in prevetrite prostor...
O.K, elektrolit. Ta je v kondiju z določenim razlogom. Povzroča namreč oksidacijo aluminijaste elektrode, ki je v bistvu izolator. Tako je elektroda vedno v srajčki oksida, ki jo izolira od elektrolita (električno) in druge elektrode. Ker je kapacitivnost približno premosorazmerna površini elektrod in obratnosorazmerna razdalji med njima, je oksid kot full tanka stvar pravzaprav O.K., saj ima zaradi tega vsaka enota površuinevečjo kapacitivnost. Oksid je namreč fuuul tanek, mnogokrat precej pod mikronom. Mnogokrat uporabljao tudi jedkanje aluminijaste elektrode, da ji tako s hrapavostjo povečajo površino.
Elektrolit je izbran tako, da prevaja električni tok in da v primeru, da se pojavi kakršnakoli poškodba oksida na alu elektrodi tok skozi poškodbo oksidira izpostavljeni aluminij.
Zato elektroliti v praksi vedno "curljajo" in ta tok obnavlaj okpsidno plast. Če elektrolit ni pod napetostjo, se oksidna plast počasi topi v elektrolitu. Zato elektrolite, ki so leta stali na polici rado raznese po priklopu v vezje.
Elektrolitski kondi ima sposobnost regeneracije, vendar ne če ga prebije do konca in steče čezenj ogromen tok. Takrat elektrolit zavre in stvar raznese.
Delo v normalnih okvirih je za elektrolit pravzaprav dobro, saj mu stalno obnavlja oksidno plast...
ZAto ni v redu uporabljati visokonapetostne elektrolite pri izrazito nizkih napetostih, saj so napenaljeni tako, da rabijo bistveno višje napetosti za regeneracijo. ČE lahko izbiraš, uporabi elektrolit napetosti, ki je zadostna, ne pa totalen overkil. Pri višjih napetostih je tudi kondi večji in tudi njegove parazitne lastnosti so večje, predvsem notranja upornost in induktivnost.
Za nekritične stvari se lahko hecaš in daš na plato prvi kondi ki ti pride v roko, recimo 200V kondi na izhodu domačega 12V usmernika, pri kritičnih stvareh pa je treba biti bolj pazljiv.
KOndiji na plati so kritični zaradi svoje notranje upornosti. Ker stvari na plati žgejo velike tokove in hipno spreminjajo porabo, so kondiji na plati rezervoarčki, ki ublažijo tokovna nihanja in zagotovijo porabniku napetost tudi v prvem trenutku, ko stvar naenkrat potegne recimo 80A še preden napajalnik dojame, kaj se je zgodilo.
Zato morajo ti kondiji:
-imeti čimnižjo notranjo upoornost. Orjaški tokovi, ki gredo v kondi in iz njega, povzročajo izgube na njegovi notranji upornosti (upornost plošč in žic) in ga s tem segrevajo. Lahko ga segrejejo toliko, da ga raznese.
POleg tega zaradi tega kondi ne more držati konstantne napetostui na svojih sponkah, zato ta niha.
-imeti čimmanjšo induktivnost. Ta ima za breme podobno negativne (ali celo slabše) efekte kot upornost, le da se kondi sam zaradi tega ne greje. Ker pa se induktivnost upira hitrim spremembam toka skozi kondi, tako zapira pipico bremenu, poleg tega pa lahko povzroči celo prenapetost, ki prebije kondi.
-biti čimbolj toleranten do gretja, robusten in trajen. AC tokovi namreč grejejo kondi, zaradi česar odpareva elektrolit. Pravijo, da vsakih 10°C prepolovi življenjsko dobo elektrolita.
Ker so zahteve na plati hude, so tudi kondiji narejeni namensko za te stvari. Ne dajaj recimo navadnega elektrolita za glajenje napetosti CPUja !
Kar se napajalnika tiče, velja skoraj isto, le pri tistih visokonapetostnih kondijih na vhodnem delu napajalnika je treba biti previden. Ne smejo namreč imeti ne preveliko ne premajhno kapacitivnost. ČE bo ta premajhna, je očitno, da bodo nihanja prevelika in napajalnik bo pokleknil.
Če pa bo ta bistveno prevelika, ti zna crkniti greatz. Poleg tega sta v večini napajalnikov dva kondija serijsko (ponavadi 200 ľF/200V ali kaj takega). Oba kondija morata imeti enako kapacitivnost, najraje naj bosta istega tipa, starosti in od enakega proizvajalca). Če bi rad torej zamenjal samo enega (ne priporočam), ga zamenjaj s kondijem enake kapacitete. V nasprotnem zamenjajo tudi drugi kondi...
Uff, še začel nisem, pa me že bolijo roke.
U glavnem, kondiji za na plato naj bodo kaki Low-ESR (Equivalent Series Resistance) in s čimmanjšo induktivnostjo. Večina proizvajalcev ima posebne serije v te namene. Tam tudi ne pretiravat z napetostjo. Če veš, da neka napetost nikoli ne bo šla čez 3V, ne uporablja 16V kondija ampak 6.3V ali še nižjenapettostni, če se da...
sinko999 ::
Torej zdaj pa spet nazaj k mojemu problemu.
Brane2 rekel naj potem uporabljam isto število F pa manjšo V
ampak zakaj za vraga niso potem že sami izdelovalci matične plošče
takih not dali. Potem pa je še tukaj problem prostora saj kondenzatorji
imajo med sabo 1 mm zraka nič več. Tukaj je tudi shema kako so posajeni
na matični plošči če kdo hoče bolj natančno sliko naj poišče na epoxovi
strani matično plošča EP-8KTA+ .
Skica
o o }Med prvimi tremi je
o × }po 1 mm zraka
o
}tukaj vmes je 4 mm zraka
o
o o }med temi pa je spet 1 mm zraka
o ×
o o }tukaj sta oddaljena v navpični smeri 1 mm
ooo }v vodoravni pa 4 mm
^
|
| {tukaj pa sta središči kondenzatorjev oddaljeni 1 mm
{v navpični smeri pa je je spet reža velikosti 1 mm
Legenda: o... slab napihnjen kondenzator
×... dober še ne napihnjen kondenzator.
Tukaj pa imate še eno sliko če vam je to nerazumljivo.Zraven pa je tudi skica napihnje
nih kondenzatorjev. Pa ugotovil sem tudi da mi jih je za 1-2 mm dvignilo od matične
plošče kajti 2 ki sta še v redu sta oddaljena od PCB-ja okoli 0,5 mm.
Kot se vidi s slike bom moral zamenjati kar nekaj kondenzatorjev
tako da je glavni probelm kak jih gor vse spraviti. Nekaj sam slišal o neki vrsti
postavka za kondenzatorje, kadar nimaš dovolj prostora
in se to vstavi na plato pa kondezatorej gor nalota , pa če ve kdo kaj več o tem.
Pač čakam dokler plata še dela; (dela 24/7 že 2 leti). Pa če bi bilo potem boljše
da bi dal na mesta kjer je manjši tok isto kapacitivnost pa nižjo napetost ali pa
kar vse isto močne kot so bili do zdaj.
Aja slika je samo 9kB tak da ne se ...
Brane2 rekel naj potem uporabljam isto število F pa manjšo V
ampak zakaj za vraga niso potem že sami izdelovalci matične plošče
takih not dali. Potem pa je še tukaj problem prostora saj kondenzatorji
imajo med sabo 1 mm zraka nič več. Tukaj je tudi shema kako so posajeni
na matični plošči če kdo hoče bolj natančno sliko naj poišče na epoxovi
strani matično plošča EP-8KTA+ .
Skica
o o }Med prvimi tremi je
o × }po 1 mm zraka
o
}tukaj vmes je 4 mm zraka
o
o o }med temi pa je spet 1 mm zraka
o ×
o o }tukaj sta oddaljena v navpični smeri 1 mm
ooo }v vodoravni pa 4 mm
^
|
| {tukaj pa sta središči kondenzatorjev oddaljeni 1 mm
{v navpični smeri pa je je spet reža velikosti 1 mm
Legenda: o... slab napihnjen kondenzator
×... dober še ne napihnjen kondenzator.
Tukaj pa imate še eno sliko če vam je to nerazumljivo.Zraven pa je tudi skica napihnje
nih kondenzatorjev. Pa ugotovil sem tudi da mi jih je za 1-2 mm dvignilo od matične
plošče kajti 2 ki sta še v redu sta oddaljena od PCB-ja okoli 0,5 mm.
Kot se vidi s slike bom moral zamenjati kar nekaj kondenzatorjev
tako da je glavni probelm kak jih gor vse spraviti. Nekaj sam slišal o neki vrsti
postavka za kondenzatorje, kadar nimaš dovolj prostora
in se to vstavi na plato pa kondezatorej gor nalota , pa če ve kdo kaj več o tem.
Pač čakam dokler plata še dela; (dela 24/7 že 2 leti). Pa če bi bilo potem boljše
da bi dal na mesta kjer je manjši tok isto kapacitivnost pa nižjo napetost ali pa
kar vse isto močne kot so bili do zdaj.
Aja slika je samo 9kB tak da ne se ...
Ni? ni ve?no !
Zgodovina sprememb…
- spremenil: sinko999 ()
slawc ::
pa kaj poj ce je slika sam par kb, lahko bi jo zmanjsal (ce ze komentiramo sliko)
LP,
Slawc
VolkD ::
Brane je vse lepo povedal...
ostalo je le še, da pripomnim, da si pri izbiri raje poiščite take elektrolite, ki so narejeni za mejne vrednosti temperature 105°C . Običajno se namreč dobi le za 85 °C.
ostalo je le še, da pripomnim, da si pri izbiri raje poiščite take elektrolite, ki so narejeni za mejne vrednosti temperature 105°C . Običajno se namreč dobi le za 85 °C.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Se da kako popravit matično?Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4441 (3259) | stock |
| » | 220V na tiskanem vezju (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6325 (5320) | krho |
| » | Kako popraviti mamaplato, kjer so crknili kondenzatorji? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 15328 (11008) | Pyr0Beast |
| » | AT napajalnikOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3505 (3240) | aly |
| » | Dodajanje kondenzatorjev (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6516 (5640) | OwcA |