Forum » Elektrotehnika in elektronika » Dodajanje kondenzatorjev
Dodajanje kondenzatorjev
TribesMan ::
V tem času ko je OFF, voda iz kondenzatorja drži pritisk, sicer se prazni oz, potencijal počasi pada, toda še vedno bolje kot nič.Kondenzator daje tok.Sedaj ko se vklopi ON stikalo je potencial večji kot je v loncu z vodo, sedaj mora napajalnik, hkrati napolniti lonec z vodo ter dati potencial oziro govorim tok napravam ki so na liniji, torej je tok ki teče iz napajalnika seđtevek toka ki polni kondenzator ter toka ki ga porabi naprava ki je nanj priključena...
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!
Ej pa teb nekaj ni jasno. Več kondenzatorjev na plati med delovanjem ne pomeni nobene dodatne obremenitve za napajalnik... Ker je prav vseeno ali imaš 20mF ali pa samo 10mF kapacitivnosti, v vsakem primeru bo iztekla popolnoma ENAKA količina elektrine. In napajalniku bo čisto vseeno koliko kondenzatorjev bo na plati. Šteje samo število elektončkov, ki pa bo neglede na število kondenzatorjev enako. Ubistvu je zadeva v primeru da imaš večjo kapacitivnost samo še boljša, saj v tistem času, ko je switcher na "off" odteče procentualno manj elektrine in zato v tem delu cikla napetost manj pade... Ergo manjše nihanje napetosti. Zdej če maš pa zraven še kopico multilayerjev ki so ekstra hitri v primerjavi z elektroliti, se pa izogneš še niahanju napetosti pri hitrih spremembah obremenitve procesorja... in to je potem idelana situacija... Napajalnik bo z več kondenzatorji trpel samo pri vklopu, zaradi večjega tokovnega sunka... pol naprej je pa vseeno.
Aja pa pri switcherju so v kombinaciji z kondenzatorji uporabljene tuljave, ki pri vzporedni vezavi tuljava-kondenzator tvorijo nihajni krog, in takarat ko se tranzistorji preklopijo v "off" ubistvu magnetna energija shranjena v tuljavah polni kondenzatorje, ker tuljava teži k ohranitvi toka... no sej o tem bi se dalo še mnogo povedat...
He he zdejle ko sem pisal tole z tuljavami me je prešinila ena ideja. Kako bi v tuljave spravil več energije da bi potem ko se tranzistorji izklopijo oddala več energije.... posledično manj nihanja... Eh težke debate.
LP
TribesMan
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.
Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)
Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)
Brane2 ::
.Sedaj ko se vklopi ON stikalo je potencial večji kot je v loncu z vodo, sedaj mora napajalnik, hkrati napolniti lonec z vodo ter dati potencial oziro govorim tok napravam ki so na liniji, torej je tok ki teče iz napajalnika seđtevek toka ki polni kondenzator ter toka ki ga porabi naprava ki je nanj priključena.....Če vam ni kaj jasno vam lahko še bolj poenostavim, samo mislim da so to OE1 na tehnični gimnaziji.
To samo pomeni, da mora PSU zagotoviti povprecen tok, ki ga potrebuje breme, ceprav si vmes z gladilnimi kondiji posojata naboj. Ta je v praksi neodvisen od vrednosti kondijev, le napetostni brum se z vecanjem kondijev manjsa...
KAr se tiče pa lastnosti kondičev, frekvenčno so najboljši res folijski, pač varirajo od izvedbe, toda kapacitvinost je pramala da zadosti potrebe procesorja, kaj pa se zgodi z večanjem frekvence . Če je bila impedanca elektrolita pri 50Hz-jih pri napetosti 12V rečmo 10 mOhmov, je pri 100khz-jih recimo 1 Ohmov(vrednosti govorim kar tako počes). Ta kondenzator je pri bremenu 1Ohm pri frekvenci 50Hz lahko dal cca 12A za čas ki ga definira njegova kapacitivnost, pri frekvenci 100khz pa je dober 1AMper toka !, če pa bi jih vezal sedaj deset vzporedno, bi lahko imel pri premenu 1 Ohm ponovno 12A, s časom, ki ga določa njegova kapacitivnost. Okej tukaj se vse dogaja dinamično, ker v trenutku ko priklopiš ima kondič 12V potenciala, samo pa takoj začne padati napatost ker elektroni težejo iz plusa na misu, kolikšna je pa ta krivulja pa je odvisno od upora....
In to samo pomeni, da so elkoti neuporabni za glajenje porabe, kkot jo zahteva vecina komponent na plati. Kaksna je korist od kondija, ki je dober do parsto kHZ, ce vecina CMOS komponent na plati skokovito spreminja svojo porabo od 0 do 100% v ritmu pardeset, parsto MHz in celo par GHz ?
ELkoti so gor skorajda izkljucno kot rezervoar energije med cikli switcherja. Se pravi, daima switcher kam napumpat svez paket nabojev. Ker delajo moderni switcherji v rangu 100 kHz, so elkkoti se v uporabnem podrocju.
Pri foliji je pri 50Hz upornst praktično nič, pri 100khz je nekam večja, samo kar ne razumete je to da kapaciteta , ki je nekaj nF redko 1uF, samo je za SMD tehnologijo kar velik zalogaj, je špica prekratka, kar dela je le to da nihanja napetosti, oziroma šum zaradi lastnosti folije, ki ima še relativno nizko upornost pa samo kratkostiči motnje.
In zato se uporabljajo multilayerji. Ne verjamem, da bos na kateremkoli motherbooardu nasel folijski kondenzator. Moderni multilayerji za ta namen so tudi hitri in frekvencna karakteristika tudi tam ni vec problem, tudi za najvisje frekvence.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Mr.B ::
Fantje sem štomar, ampak malo se boste morali učiti....
Kondič :
Tok skozi kondenzator :
Za začetnike :
http://www.st-andrews.ac.uk/~www_pa/Sco... ,
fig 5.2!
Za malo več znanja :
http://www.eng.uts.edu.au/~venkat/pe_ht... , še malo več
Pa še za malo več znanja
http://www.iasted.org/conferences/2003/... - Glej stran 12!!, priporočeno branje skozi dokument...
Sheme delovanja Kondiča:
http://www.eatel.net/~amptech/elecdisc/...
Malo lahkih izračunov :
newton.ex.ac.uk/teaching/tn/phy1104/em21.ppt
http://physics.valpo.edu/courses/p142L/...
http://www.mtsu.edu/~phys2020/Lectures/...
Pribljižna shema napajalnega dela na plati, sicer je ta za višje voltaže.
http://www.sinus-electronic.de/datenbla...
Tole je pa za tuljave kot tudi za kondiče :
http://www.tpub.com/neets/book2/3c.htm , priporočeno listanje naprej in nazaj.
Pa še tole. Po domače se tulaja s svojo induktivnostjo upira spremembam, in ko pride sprememba toka se ona odziva v nasprotni smeri, z obratno indukcijo.
Kondič :
Tok skozi kondenzator :Za začetnike :
http://www.st-andrews.ac.uk/~www_pa/Sco... ,
fig 5.2! Za malo več znanja :
http://www.eng.uts.edu.au/~venkat/pe_ht... , še malo več
Pa še za malo več znanja
http://www.iasted.org/conferences/2003/... - Glej stran 12!!, priporočeno branje skozi dokument...
Sheme delovanja Kondiča:
http://www.eatel.net/~amptech/elecdisc/...
Malo lahkih izračunov :
newton.ex.ac.uk/teaching/tn/phy1104/em21.ppt
http://physics.valpo.edu/courses/p142L/...
http://www.mtsu.edu/~phys2020/Lectures/...
Pribljižna shema napajalnega dela na plati, sicer je ta za višje voltaže.
http://www.sinus-electronic.de/datenbla...
Tole je pa za tuljave kot tudi za kondiče :
http://www.tpub.com/neets/book2/3c.htm , priporočeno listanje naprej in nazaj.
Pa še tole. Po domače se tulaja s svojo induktivnostjo upira spremembam, in ko pride sprememba toka se ona odziva v nasprotni smeri, z obratno indukcijo.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Brane2 ::
Ehh, Google je nevarno orodje, ce ga ne znas uporabljat ali pa ce ne znas ocenit najdenega.
Taprvi link kaze res osnove delovanja transformatorja n to res samo osnove, ki pri switcherju na MoBoju sploh ne pridejjo v postev, ker NIMA TRANSFORMATORJA.
Poleg tega se podani modeli sploh ne nanasajo na switcher.
Pri tadrugem linku je nakazano, da tuljava in kondi bolje gladita napetost od samega kondija, pri cemer je uporabljeno ohmsko breme in sinusni generator.
To je sicer lahko res, vendar imas na plati switcher in breme je dalec od ohmskega. Razlog, zakaj so dusilke v switcherju je povsem drugi. Brez njih bi switching pri teh moceh in tokovih povsem izgubil pomen in se ne bi nic bolje obnasal od navadnega linearnega usmernika. Ta dodaten filtrirni efekt tuljave tu ni bonus, ampak ti lahko narobe hodi in zato mora imeti dusilka induktivnost v dolocenem obsegu, torej ne premajhno in ne preveliko.
Tretji link se ukvarja s problematiko napajanja v iymenicnem omrezju in kaze nelinearno porabo racunalniskega PSUja zaradi gladilnega kondija, kar v 220V mrezi povzroca tokovne spice. To je tisto, kar sem razlagal folku, da neha tlacit v napajalnike svojih frsterkov prevelike kondije, a kaksno zvezo ma to z napajalnikom v plati ? Tam so pravila igre druga.
Cetrti link govori o nekih osnovah kondija. Ce se v cem ne strinjam z napisanim, tega vsekakor nisem uspel najti, ni pa se mi dalo brati vsega.
peti link je nek ppt, ki kaze osnove. Se nisem trudil z njim do konca.
Enako s sestim in sedmim.
Ce razodevajo stvari, ki smo jih spregledali, prosim povej.
Osmi link je application note za cip, ki sluzi nizkonapetostni step-down konverziji in je priblizno podoben temu, kar je v platah. Vendar ni v izracunih nicesar, kar bi potrdilo tvoje trditve, da gladilni kondi ne sme biti prevelik. Pravzaprav ni videti, da bi bil gladilni kondi na izhodu kje izracunan. Le podana je njegova vrednost. Povsod v podobnih dokumentih omejujejo njegovo vrednost le navzdol, torej na najnizjo vrednost, kjer je ob danem bremenu ripple se sprejemljiv.
Poleg tega je tu lepo videti, da tuljava ne igra vlogo filtra, ampak rezervoarja energije.
Kaj v tem dokumentu se ti zdi, da nasprotuje recenemu ?
Deveti link se ukvarja s tranzientnimi pojavi na kondiju in tuljavi ob upostevanju parazitnih upornosti oziroma tudi zunanjih, dodanih upornosti. NIsem sel gledat vsega.
Lepo, a tocno kje kaze na to, kar trdis ?
Taprvi link kaze res osnove delovanja transformatorja n to res samo osnove, ki pri switcherju na MoBoju sploh ne pridejjo v postev, ker NIMA TRANSFORMATORJA.
Poleg tega se podani modeli sploh ne nanasajo na switcher.
Pri tadrugem linku je nakazano, da tuljava in kondi bolje gladita napetost od samega kondija, pri cemer je uporabljeno ohmsko breme in sinusni generator.
To je sicer lahko res, vendar imas na plati switcher in breme je dalec od ohmskega. Razlog, zakaj so dusilke v switcherju je povsem drugi. Brez njih bi switching pri teh moceh in tokovih povsem izgubil pomen in se ne bi nic bolje obnasal od navadnega linearnega usmernika. Ta dodaten filtrirni efekt tuljave tu ni bonus, ampak ti lahko narobe hodi in zato mora imeti dusilka induktivnost v dolocenem obsegu, torej ne premajhno in ne preveliko.
Tretji link se ukvarja s problematiko napajanja v iymenicnem omrezju in kaze nelinearno porabo racunalniskega PSUja zaradi gladilnega kondija, kar v 220V mrezi povzroca tokovne spice. To je tisto, kar sem razlagal folku, da neha tlacit v napajalnike svojih frsterkov prevelike kondije, a kaksno zvezo ma to z napajalnikom v plati ? Tam so pravila igre druga.
Cetrti link govori o nekih osnovah kondija. Ce se v cem ne strinjam z napisanim, tega vsekakor nisem uspel najti, ni pa se mi dalo brati vsega.
peti link je nek ppt, ki kaze osnove. Se nisem trudil z njim do konca.
Enako s sestim in sedmim.
Ce razodevajo stvari, ki smo jih spregledali, prosim povej.
Osmi link je application note za cip, ki sluzi nizkonapetostni step-down konverziji in je priblizno podoben temu, kar je v platah. Vendar ni v izracunih nicesar, kar bi potrdilo tvoje trditve, da gladilni kondi ne sme biti prevelik. Pravzaprav ni videti, da bi bil gladilni kondi na izhodu kje izracunan. Le podana je njegova vrednost. Povsod v podobnih dokumentih omejujejo njegovo vrednost le navzdol, torej na najnizjo vrednost, kjer je ob danem bremenu ripple se sprejemljiv.
Poleg tega je tu lepo videti, da tuljava ne igra vlogo filtra, ampak rezervoarja energije.
Kaj v tem dokumentu se ti zdi, da nasprotuje recenemu ?
Deveti link se ukvarja s tranzientnimi pojavi na kondiju in tuljavi ob upostevanju parazitnih upornosti oziroma tudi zunanjih, dodanih upornosti. NIsem sel gledat vsega.
Lepo, a tocno kje kaze na to, kar trdis ?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Mr.B ::
Ehh, Google je nevarno orodje, ce ga ne znas uporabljat ali pa ce ne znas ocenit najdenega.
********************************************************************************************
No pa malo po SI :
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/s...
Pa če mi daš čas grem še na streho iskati knjige iz srednje šole, iz Faxa itak nebi ti kej več razumel....
Drugače pa kaka tehnična knjižnica v ljubljani, ali podobno elekto faksu.
Taprvi link kaze res osnove delovanja transformatorja n to res samo osnove, ki pri switcherju na MoBoju sploh ne pridejjo v postev, ker NIMA TRANSFORMATORJA.
*******************************************************************************************************
Poleg tega se podani modeli sploh ne nanasajo na switcher.
Pribljižna shema napajalnega dela na plati, sicer je ta za višje voltaže.
Slikca 6
http://www.sinus-electronic.de/datenbla...
Pa misli da točno takega ne bomo majdel , ampak lahko najdeš ime čipa in greš na proizvajalčevo stran, pa boš najdel neke osnovne skheme DCDC konverterja!
Pri tadrugem linku je nakazano, da tuljava in kondi bolje gladita napetost od samega kondija, pri cemer je uporabljeno ohmsko breme in sinusni generator.
********************************************************************************************************
No če bi vedel kako deluje tuljava, bi ti vedel zakaj!
To je sicer lahko res, vendar imas na plati switcher in breme je dalec od ohmskega. Raylog, zakaj so dusilke v switcherju je povsem drugi. Brez njih bi sitching pri teh moceh in tokovih povsem izgubil pomen in se ne bi nic bolje obnasal od navadnega linearnega usmernika. Ta dodaten filtrirni efekt tuljave tu ni bonus, ampak ti lahko narobe hodi in yato mora imeti dusilka induktivnost v dolocenem obsegu, torej ne premajhno in ne preveliko.
***************************************************************************************************
Ko boš preveril osnovno vezavo s krmilnim čipom FET tranzistorja, ti bo jasno da on kratkostiči tuljavo:
Ker se ti ne da misliti, ti dam primer :
http://www.linear.com.cn/pdf/ltc0901f.p...
In če shemo pogledaš vidiš da FET kratkostiči tuljavo ,Le zakaj? Osnove ELktrotehnike 1
In seveda je breme procesorja kakšno? No poleg tranzistorjev je še tu RUSH IN CURRENT ? Ti je jasno da vem zakaj gre
.No razen če šteješ razdalje vezic si lahko omisliš da je tudi induktivno....
Tretji link se ukvarja s problematiko napajanja v iymenicnem omreyju in kaze nelinearno porabo racunalniskega PSUja v yaradi gladilnega kondija, kar v 220V mrezi povzroca tokovne spice. To je tisto, kar sem raylagal folku, da neha tlacit v napajalnike svojih frsterkov prevelike kondije, a kaksno zvezo ma to z napajalnikom v plati ? Tam so pravila igre druga.
*******************************************************************************************************
In kakšna so to, ko začnemo govoriti o X-ih?
Cetrti link govori o nekih osnovah kondija. Ce se v cem ne strinjam z napisanim, tega vsekakor nisem uspel najti, ni pa se mi dalo brati vsega.
*******************************************************************************************************
Vse je bilo namenjeno tudi za druge................
peti link je nek ppt, ki kaze osnove. Se nisem trudil z njim do konca.
Enako s sestim in sedmim.
Ce razodevajo stvari, ki smo jih spregledali, prosim povej.
*******************************************************************************************************
Boj za zaiteresirane štomarje, ali pa bi radi še kaj izračunali.....
Osmi link je application note za cip, ki sluzi nizkonapetostni step-down konverziji in je priblizno podoben temu, kar je v platah. Vendar ni v izracunih nicesar, kar bi potrdilo tvoje trditve, da gladilni kondi ne sme biti prevelik. Pravyaprav ni videti, da bi bil gladilni kondi na izhodu kje izracunan. Le podana je njegova vrednost. Povsod v podobnih dokumentih omejujejo njegovo vrednost le navzdol, torej na najnizjo vrednost, kjer je ob danem bremenu ripple se sprejemljiv.
****************************************************************************************************
http://www.linear.com/pdf/3733f.pdf Eksotika, napajanje Šest Fazno 65A napajanje za opterone, pa preveri kaj je pod Cout Čim več elektrolitov tem mnša je Xc! Stran 29!!!!!!!
Pa dobro je pogledati še malo karakteristik, kaj se dogaja s temperaturo
Poleg tega je tu lepo videti, da tuljava ne igra vlogo filtra, ampak rezervoarja energije.
*********************************************************************************************
Ko boš imel pojm kaj je indukcija, potem po stavek tudi smotern!!!!
Kaj v tem dokumentu se ti zdi, da nasprotuje recenemu ?
Deveti link se ukvarja s tranzientnimi pojavi na kondiju in tuljavi ob upostevanju parazitnih upornosti oziroma tudi zunanjih, dodanih upornosti. NIsem sel gledat vsega.
Lepo, a tocno kje kaze na to, kar trdis ?
********************************************************************************************************
Kod zgoraj, se svet vse ne vrti okoli tebe, ampak tudi tistih, ki bi radi še kaj izvedeli, preden delajo Copy past v praksi iz slik.
Pa Brane2, moje znanje je malo na višjem nivoju, toda hočem pomagati tudi drugim, in če bi malo bral sem omenjal čim več kondičev, in seveda elektrolitov.
Pa srebrni kondiči iz slike so navadni elektroliti pravih dimenzij, oziroma neketaeri so zlati nekateri zeleni, le črnih se malo izogibaj, ki so ponavadi namenjeni bolj za 50HZ gladit, toda če jih boš uprabil ni nič narobe. Pa uporabi jih čim več, mislim da 1000uf, saj tiste ki sem jih jaz pri HTE-ju kupil pašejo vseh šest notri, oziroma kolikor jih je prazno. Jaz se spomnim za štiri na zgornjem koncu plate pri socketu.
Kot sem omenil mislim da je 47uf tanatl še cenovno dovolj ugoden da jih prispajkaš na spodnji konec kondecov, ki so že zraven, lahko pa jih odspajkaš, in daš dva v paralelo v isto luknjo nazaj, če bo plac dovolil.
Imaš pa pri PCI slotih prostor za dva kondenzatorja po 1000uf, na primarnem napajanju PCI vodila, samo če nimaš kaj na koncu je bolj neuporabno, priporočam ti raje da na samo PCI kartico pri napajanju dodaš kondiče, sicer že v osnovi tisti napajajo odstopajopo velikosto oziroma po kapaciteti...
********************************************************************************************
No pa malo po SI :
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/s...
Pa če mi daš čas grem še na streho iskati knjige iz srednje šole, iz Faxa itak nebi ti kej več razumel....
Drugače pa kaka tehnična knjižnica v ljubljani, ali podobno elekto faksu.Taprvi link kaze res osnove delovanja transformatorja n to res samo osnove, ki pri switcherju na MoBoju sploh ne pridejjo v postev, ker NIMA TRANSFORMATORJA.
*******************************************************************************************************
Poleg tega se podani modeli sploh ne nanasajo na switcher.
Pribljižna shema napajalnega dela na plati, sicer je ta za višje voltaže.
Slikca 6 http://www.sinus-electronic.de/datenbla...
Pa misli da točno takega ne bomo majdel , ampak lahko najdeš ime čipa in greš na proizvajalčevo stran, pa boš najdel neke osnovne skheme DCDC konverterja! Pri tadrugem linku je nakazano, da tuljava in kondi bolje gladita napetost od samega kondija, pri cemer je uporabljeno ohmsko breme in sinusni generator.
********************************************************************************************************
No če bi vedel kako deluje tuljava, bi ti vedel zakaj!
To je sicer lahko res, vendar imas na plati switcher in breme je dalec od ohmskega. Raylog, zakaj so dusilke v switcherju je povsem drugi. Brez njih bi sitching pri teh moceh in tokovih povsem izgubil pomen in se ne bi nic bolje obnasal od navadnega linearnega usmernika. Ta dodaten filtrirni efekt tuljave tu ni bonus, ampak ti lahko narobe hodi in yato mora imeti dusilka induktivnost v dolocenem obsegu, torej ne premajhno in ne preveliko.
***************************************************************************************************
Ko boš preveril osnovno vezavo s krmilnim čipom FET tranzistorja, ti bo jasno da on kratkostiči tuljavo:
Ker se ti ne da misliti, ti dam primer :
http://www.linear.com.cn/pdf/ltc0901f.p...
In če shemo pogledaš vidiš da FET kratkostiči tuljavo
,Le zakaj? Osnove ELktrotehnike 1 In seveda je breme procesorja kakšno? No poleg tranzistorjev je še tu RUSH IN CURRENT ? Ti je jasno da vem zakaj gre
.No razen če šteješ razdalje vezic si lahko omisliš da je tudi induktivno.... Tretji link se ukvarja s problematiko napajanja v iymenicnem omreyju in kaze nelinearno porabo racunalniskega PSUja v yaradi gladilnega kondija, kar v 220V mrezi povzroca tokovne spice. To je tisto, kar sem raylagal folku, da neha tlacit v napajalnike svojih frsterkov prevelike kondije, a kaksno zvezo ma to z napajalnikom v plati ? Tam so pravila igre druga.
*******************************************************************************************************
In kakšna so to, ko začnemo govoriti o X-ih?
Cetrti link govori o nekih osnovah kondija. Ce se v cem ne strinjam z napisanim, tega vsekakor nisem uspel najti, ni pa se mi dalo brati vsega.
*******************************************************************************************************
Vse je bilo namenjeno tudi za druge................
peti link je nek ppt, ki kaze osnove. Se nisem trudil z njim do konca.
Enako s sestim in sedmim.
Ce razodevajo stvari, ki smo jih spregledali, prosim povej.
*******************************************************************************************************
Boj za zaiteresirane štomarje, ali pa bi radi še kaj izračunali.....
Osmi link je application note za cip, ki sluzi nizkonapetostni step-down konverziji in je priblizno podoben temu, kar je v platah. Vendar ni v izracunih nicesar, kar bi potrdilo tvoje trditve, da gladilni kondi ne sme biti prevelik. Pravyaprav ni videti, da bi bil gladilni kondi na izhodu kje izracunan. Le podana je njegova vrednost. Povsod v podobnih dokumentih omejujejo njegovo vrednost le navzdol, torej na najnizjo vrednost, kjer je ob danem bremenu ripple se sprejemljiv.
****************************************************************************************************
http://www.linear.com/pdf/3733f.pdf Eksotika, napajanje Šest Fazno 65A napajanje za opterone, pa preveri kaj je pod Cout
Čim več elektrolitov tem mnša je Xc! Stran 29!!!!!!!Pa dobro je pogledati še malo karakteristik, kaj se dogaja s temperaturo
Poleg tega je tu lepo videti, da tuljava ne igra vlogo filtra, ampak rezervoarja energije.
*********************************************************************************************
Ko boš imel pojm kaj je indukcija, potem po stavek tudi smotern!!!!
Kaj v tem dokumentu se ti zdi, da nasprotuje recenemu ?
Deveti link se ukvarja s tranzientnimi pojavi na kondiju in tuljavi ob upostevanju parazitnih upornosti oziroma tudi zunanjih, dodanih upornosti. NIsem sel gledat vsega.
Lepo, a tocno kje kaze na to, kar trdis ?
********************************************************************************************************
Kod zgoraj, se svet vse ne vrti okoli tebe, ampak tudi tistih, ki bi radi še kaj izvedeli, preden delajo Copy past v praksi iz slik.
Pa Brane2, moje znanje je malo na višjem nivoju, toda hočem pomagati tudi drugim, in če bi malo bral sem omenjal čim več kondičev, in seveda elektrolitov.
Pa srebrni kondiči iz slike so navadni elektroliti pravih dimenzij, oziroma neketaeri so zlati nekateri zeleni, le črnih se malo izogibaj, ki so ponavadi namenjeni bolj za 50HZ gladit, toda če jih boš uprabil ni nič narobe. Pa uporabi jih čim več, mislim da 1000uf, saj tiste ki sem jih jaz pri HTE-ju kupil pašejo vseh šest notri, oziroma kolikor jih je prazno. Jaz se spomnim za štiri na zgornjem koncu plate pri socketu.
Kot sem omenil mislim da je 47uf tanatl še cenovno dovolj ugoden da jih prispajkaš na spodnji konec kondecov, ki so že zraven, lahko pa jih odspajkaš, in daš dva v paralelo v isto luknjo nazaj, če bo plac dovolil.
Imaš pa pri PCI slotih prostor za dva kondenzatorja po 1000uf, na primarnem napajanju PCI vodila, samo če nimaš kaj na koncu je bolj neuporabno, priporočam ti raje da na samo PCI kartico pri napajanju dodaš kondiče, sicer že v osnovi tisti napajajo odstopajopo velikosto oziroma po kapaciteti...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Brane2 ::
Svet se ne vrti okrog mene, prav imas. Zato me tvoje zasipanje z linki se toliko bolj moti. Nimam se cajta ukvarjat samo s tem in odgovoarjam po najboljsih moceh, medtem ko sraufam en printer skupaj za tajnico, studiram fvwm na Gentooju in se kaj bi se naslo.
Tip (OP)bi rad nafriziral mashino in rad bi vedel kaj in kako naj da v plato, ti pa kar nekaj gonis svojo. Ma to kaj zveze s tem, kar si nasul v zadnjih postih ?
ne mi sipat linke in setat okrog ko goloba, ker za to nimam casa.
Pokazi mi kje se motim in verjelt ti bom. Ce bos argumentiral, seveda.
Pa misli da točno takega ne bomo majdel , ampak lahko najdeš ime čipa in greš na proizvajalčevo stran, pa boš najdel neke osnovne skheme DCDC konverterja!
NE rayumem smisla tega pocetja. Nisem postimal samo enega switcherja, pocnem to reciva ze kakih 12 let in nisem naredil samo enega, od prvih srednjesolskih nerodnih zacetkov do namenskih, povsem samostojno narisanih zadev, in nisem prebral samo ene knjige na to temo.
Kaj tocno naj bi mew impresioniralo v tistem application noteu ?
No če bi vedel kako deluje tuljava, bi ti vedel zakaj!
O.K. ne da se mi vrtet s tabo v krogih. Za to nimam casa.
Ce imas kak point, povej naravnost.
MOj point je ta, da v podanih primerih mesas stvari. Tuljava v buck switcherju ne igra samo vloge filtra, temvec predvsem vlogo rezervoarja energije, pri linearcu, katerega primer podajas, pa je pomembna kot filter.
Razlika je v tem, da je pri linearcu v praksi njena optimalna vrednost cimvisja, pri switcherju pa je tocno dolocen kompromis. Ce bi pri switcherju na plati povecal stevilo ovojev na dusilkah, bi naredil sranje z ne povsem predvidljivimi posledicami (torej, brez dodatnih podatkov).
Moje podvprasanje pri tem je, kaksne zveze ima to z zamenjavo tranzistorjev v switcherju...
In seveda je breme procesorja kakšno? No poleg tranzistorjev je še tu RUSH IN CURRENT ? Ti je jasno da vem zakaj gre .No razen če šteješ razdalje vezic si lahko omisliš da je tudi induktivno....
In seveda se CPU ne obnasa kot navaden upor- dokler ti to ne bo jasno, bos delal nevarne usmernike.
Res pa je tudi, da sem se zagovorill. Hotel sem reci, da CPUji SPLOH niso konstantno in ne linearno breme, tako kot je to navaden ohmski upor.
Slisati pa je bilo, kot da trdim, da imajo induktiven ali kapacitiven znacaj. Nisem mislil tako.
Tretji link se ukvarja s problematiko napajanja v iymenicnem omreyju in kaze nelinearno porabo racunalniskega PSUja v yaradi gladilnega kondija, kar v 220V mrezi povzroca tokovne spice. To je tisto, kar sem raylagal folku, da neha tlacit v napajalnike svojih frsterkov prevelike kondije, a kaksno zvezo ma to z napajalnikom v plati ? Tam so pravila igre druga.
*******************************************************************************************************
In kakšna so to, ko začnemo govoriti o X-ih?
Razlika je v tem, da diode v greatzu (prakticno) hipoma zacnejo prevajati, ko je napetost mreze visja od trenutne napetosti kondija. Takrat so tokoviv kondi premosorazmerni strmini signala in velikosti kondija. Vmes pa ni nicesar, kar bi omejilo tok. Zato ni dobro imeti prevelik gladilni kondiali pa rabis vmes tudi dusilko.
V PCjevem switcherju pa taka dusilka ze je. Ta se upira hipnim spremembam toka skozi sebe in omogoca FETu civiliziran vklop, kjer tok vklopa ne bo takoj maximalen. Se bolj kot to pa je pomembna yato, ker tok, ki je stekel skoznjo zaradi razlike
potencialov ne povzroca gretja na neki vmesni upornosti, ampak se odvecna energija skozitekocih elektronov nalaga v energijo magnetnega polja tuljave.
Ko se bo tranzistor zaprl, bo tuljava skozi tisto diodo spraznila energijo magnetnega polja v kondi. Tako med casom odprtega tranzistorja kondi + breme napaja vhosni vir, po zaprtju pa energija magnetnega polja iz tuljave.
Pri tem je sam filtrirni efekt tuljave mesan zegen. Oljasuje vklop, ker tok pocasi narasca, ampak lahko povzroca napetostne spice ob izklopu, ki povecujejo izgube na preklopnem FETu. Teh se naceloma lahko losamo s hitro diodo, ampak samo deloma in kljub temu nam povzrocajo izgube.
Poleg tega, ce tuljava ne bi imela teh filternih lastnosti, bi se vedno lahko naredili povsem soliden switcher. Izgube ob vklopu bi bile visje a proti tem bi se borili s hitrejsimi FETi, vendar ce je ne bi mogli uporabljati kot reyervoar energije, bi bil swicher POPOLNOMA nesmiseln. Lahko bi ga sicer naredili, a imel bi slabse lastnosti od navadnega linearnega stabilizatorja.
Vse je bilo namenjeno tudi za druge................
O.K. Sicer zanimive stvari. Reku bi, da so namenjene izobrazbi folka, ki jih to zanima...
Pa dobro je pogledati še malo karakteristik, kaj se dogaja s temperaturo
Tudi to je res. Tokovi, ki tecejo skozi notranje uporanosti kondija, ga grejejo. Njegova zivljenjska doba (elektrolita) pa pada z neko (peto ?) potenco temperature.
V glavnem, to je kriza, ce se elektroliti grejejo ali ce se vse okrog njih hudo greje.
Poleg tega je tu lepo videti, da tuljava ne igra vlogo filtra, ampak rezervoarja energije.
*********************************************************************************************
Ko boš imel pojm kaj je indukcija, potem po stavek tudi smotern!!!!
Glej raylago zgoraj.
Kaj v tem dokumentu se ti zdi, da nasprotuje recenemu ?
Deveti link se ukvarja s tranzientnimi pojavi na kondiju in tuljavi ob upostevanju parazitnih upornosti oziroma tudi zunanjih, dodanih upornosti. NIsem sel gledat vsega.
Lepo, a tocno kje kaze na to, kar trdis ?
********************************************************************************************************
Kod zgoraj, se svet vse ne vrti okoli tebe, ampak tudi tistih, ki bi radi še kaj izvedeli, preden delajo Copy past v praksi iz slik.
Pa Brane2, moje znanje je malo na višjem nivoju, toda hočem pomagati tudi drugim, in če bi malo bral sem omenjal čim več kondičev, in seveda elektrolitov.
Pa saj me ne skrbi tvoje znanje. pravzaprav sem bil srecen, ko si dal odgovore.
Ce ne bi omenjal foliijskih kondijev, bi se jaz se vedno ukvarjal s printerjem svoje tajnice, namesto da igram ping-pong s tabo.
Pa srebrni kondiči iz slike so navadni elektroliti pravih dimenzij, oziroma neketaeri so zlati nekateri zeleni, le črnih se malo izogibaj, ki so ponavadi namenjeni bolj za 50HZ gladit, toda če jih boš uprabil ni nič narobe. Pa uporabi jih čim več, mislim da 1000uf, saj tiste ki sem jih jaz pri HTE-ju kupil pašejo vseh šest notri, oziroma kolikor jih je prazno. Jaz se spomnim za štiri na zgornjem koncu plate pri socketu.
O.K. Ceprav jaz bi na vasem mestu pretiraval prevsem z multilayerji in ne z elektroliti. Boljsi elektroliti so sicer fina stvar a mislim, da bi znali pravi muiltilayerji dprinesti najvec. SUmim celo, da Intel in AMD potihem dajeta manj in slabse kondije na ohisja svojih pocasnejsih CPUjev, da bi jim umetno pristrigla krila. Tam bi se dodani kondiji se najbolj poznali, saj so najblizje cipu...
Kot sem omenil mislim da je 47uf tanatl še cenovno dovolj ugoden da jih prispajkaš na spodnji konec kondecov, ki so že zraven, lahko pa jih odspajkaš, in daš dva v paralelo v isto luknjo nazaj, če bo plac dovolil.
Izogibaj se tantalov na cemerkoli, kar jesposobno dati ali pokuriti velike tokove. Just a friendly warning. Pogooglaj malo o tem.
Tip (OP)bi rad nafriziral mashino in rad bi vedel kaj in kako naj da v plato, ti pa kar nekaj gonis svojo. Ma to kaj zveze s tem, kar si nasul v zadnjih postih ?
ne mi sipat linke in setat okrog ko goloba, ker za to nimam casa.
Pokazi mi kje se motim in verjelt ti bom. Ce bos argumentiral, seveda.
Pa misli da točno takega ne bomo majdel , ampak lahko najdeš ime čipa in greš na proizvajalčevo stran, pa boš najdel neke osnovne skheme DCDC konverterja!
NE rayumem smisla tega pocetja. Nisem postimal samo enega switcherja, pocnem to reciva ze kakih 12 let in nisem naredil samo enega, od prvih srednjesolskih nerodnih zacetkov do namenskih, povsem samostojno narisanih zadev, in nisem prebral samo ene knjige na to temo.
Kaj tocno naj bi mew impresioniralo v tistem application noteu ?
No če bi vedel kako deluje tuljava, bi ti vedel zakaj!
O.K. ne da se mi vrtet s tabo v krogih. Za to nimam casa.
Ce imas kak point, povej naravnost.
MOj point je ta, da v podanih primerih mesas stvari. Tuljava v buck switcherju ne igra samo vloge filtra, temvec predvsem vlogo rezervoarja energije, pri linearcu, katerega primer podajas, pa je pomembna kot filter.
Razlika je v tem, da je pri linearcu v praksi njena optimalna vrednost cimvisja, pri switcherju pa je tocno dolocen kompromis. Ce bi pri switcherju na plati povecal stevilo ovojev na dusilkah, bi naredil sranje z ne povsem predvidljivimi posledicami (torej, brez dodatnih podatkov).
Moje podvprasanje pri tem je, kaksne zveze ima to z zamenjavo tranzistorjev v switcherju...
In seveda je breme procesorja kakšno? No poleg tranzistorjev je še tu RUSH IN CURRENT ? Ti je jasno da vem zakaj gre .No razen če šteješ razdalje vezic si lahko omisliš da je tudi induktivno....
In seveda se CPU ne obnasa kot navaden upor- dokler ti to ne bo jasno, bos delal nevarne usmernike.
Res pa je tudi, da sem se zagovorill. Hotel sem reci, da CPUji SPLOH niso konstantno in ne linearno breme, tako kot je to navaden ohmski upor.
Slisati pa je bilo, kot da trdim, da imajo induktiven ali kapacitiven znacaj. Nisem mislil tako.
Tretji link se ukvarja s problematiko napajanja v iymenicnem omreyju in kaze nelinearno porabo racunalniskega PSUja v yaradi gladilnega kondija, kar v 220V mrezi povzroca tokovne spice. To je tisto, kar sem raylagal folku, da neha tlacit v napajalnike svojih frsterkov prevelike kondije, a kaksno zvezo ma to z napajalnikom v plati ? Tam so pravila igre druga.
*******************************************************************************************************
In kakšna so to, ko začnemo govoriti o X-ih?
Razlika je v tem, da diode v greatzu (prakticno) hipoma zacnejo prevajati, ko je napetost mreze visja od trenutne napetosti kondija. Takrat so tokoviv kondi premosorazmerni strmini signala in velikosti kondija. Vmes pa ni nicesar, kar bi omejilo tok. Zato ni dobro imeti prevelik gladilni kondiali pa rabis vmes tudi dusilko.
V PCjevem switcherju pa taka dusilka ze je. Ta se upira hipnim spremembam toka skozi sebe in omogoca FETu civiliziran vklop, kjer tok vklopa ne bo takoj maximalen. Se bolj kot to pa je pomembna yato, ker tok, ki je stekel skoznjo zaradi razlike
potencialov ne povzroca gretja na neki vmesni upornosti, ampak se odvecna energija skozitekocih elektronov nalaga v energijo magnetnega polja tuljave.
Ko se bo tranzistor zaprl, bo tuljava skozi tisto diodo spraznila energijo magnetnega polja v kondi. Tako med casom odprtega tranzistorja kondi + breme napaja vhosni vir, po zaprtju pa energija magnetnega polja iz tuljave.
Pri tem je sam filtrirni efekt tuljave mesan zegen. Oljasuje vklop, ker tok pocasi narasca, ampak lahko povzroca napetostne spice ob izklopu, ki povecujejo izgube na preklopnem FETu. Teh se naceloma lahko losamo s hitro diodo, ampak samo deloma in kljub temu nam povzrocajo izgube.
Poleg tega, ce tuljava ne bi imela teh filternih lastnosti, bi se vedno lahko naredili povsem soliden switcher. Izgube ob vklopu bi bile visje a proti tem bi se borili s hitrejsimi FETi, vendar ce je ne bi mogli uporabljati kot reyervoar energije, bi bil swicher POPOLNOMA nesmiseln. Lahko bi ga sicer naredili, a imel bi slabse lastnosti od navadnega linearnega stabilizatorja.
Vse je bilo namenjeno tudi za druge................
O.K. Sicer zanimive stvari. Reku bi, da so namenjene izobrazbi folka, ki jih to zanima...
Pa dobro je pogledati še malo karakteristik, kaj se dogaja s temperaturo
Tudi to je res. Tokovi, ki tecejo skozi notranje uporanosti kondija, ga grejejo. Njegova zivljenjska doba (elektrolita) pa pada z neko (peto ?) potenco temperature.
V glavnem, to je kriza, ce se elektroliti grejejo ali ce se vse okrog njih hudo greje.
Poleg tega je tu lepo videti, da tuljava ne igra vlogo filtra, ampak rezervoarja energije.
*********************************************************************************************
Ko boš imel pojm kaj je indukcija, potem po stavek tudi smotern!!!!
Glej raylago zgoraj.
Kaj v tem dokumentu se ti zdi, da nasprotuje recenemu ?
Deveti link se ukvarja s tranzientnimi pojavi na kondiju in tuljavi ob upostevanju parazitnih upornosti oziroma tudi zunanjih, dodanih upornosti. NIsem sel gledat vsega.
Lepo, a tocno kje kaze na to, kar trdis ?
********************************************************************************************************
Kod zgoraj, se svet vse ne vrti okoli tebe, ampak tudi tistih, ki bi radi še kaj izvedeli, preden delajo Copy past v praksi iz slik.
Pa Brane2, moje znanje je malo na višjem nivoju, toda hočem pomagati tudi drugim, in če bi malo bral sem omenjal čim več kondičev, in seveda elektrolitov.
Pa saj me ne skrbi tvoje znanje. pravzaprav sem bil srecen, ko si dal odgovore.
Ce ne bi omenjal foliijskih kondijev, bi se jaz se vedno ukvarjal s printerjem svoje tajnice, namesto da igram ping-pong s tabo.
Pa srebrni kondiči iz slike so navadni elektroliti pravih dimenzij, oziroma neketaeri so zlati nekateri zeleni, le črnih se malo izogibaj, ki so ponavadi namenjeni bolj za 50HZ gladit, toda če jih boš uprabil ni nič narobe. Pa uporabi jih čim več, mislim da 1000uf, saj tiste ki sem jih jaz pri HTE-ju kupil pašejo vseh šest notri, oziroma kolikor jih je prazno. Jaz se spomnim za štiri na zgornjem koncu plate pri socketu.
O.K. Ceprav jaz bi na vasem mestu pretiraval prevsem z multilayerji in ne z elektroliti. Boljsi elektroliti so sicer fina stvar a mislim, da bi znali pravi muiltilayerji dprinesti najvec. SUmim celo, da Intel in AMD potihem dajeta manj in slabse kondije na ohisja svojih pocasnejsih CPUjev, da bi jim umetno pristrigla krila. Tam bi se dodani kondiji se najbolj poznali, saj so najblizje cipu...
Kot sem omenil mislim da je 47uf tanatl še cenovno dovolj ugoden da jih prispajkaš na spodnji konec kondecov, ki so že zraven, lahko pa jih odspajkaš, in daš dva v paralelo v isto luknjo nazaj, če bo plac dovolil.
Izogibaj se tantalov na cemerkoli, kar jesposobno dati ali pokuriti velike tokove. Just a friendly warning. Pogooglaj malo o tem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Brane2 ::
Slisati pa je bilo, kot da trdim, da imajo induktiven ali kapacitiven znacaj. Nisem mislil tako.
Pravzaprav, ce bolje premislim, po enem piru bi si upal trditi tudi to.
CPU je CMOS naprava, resda optimizirana za hitrost in zato ima velike tokove curljanja. VEndar CPU porablja enegijo, tako da jo preliva med internimi kapacitivnostmi in se ta pri pretakanju izgublja na ohmskih upornostih.
CPU je eno goromno polje kondijev ki se polnijo in praznijo in energije ne perablja vedno, vcasih lahko celo brcne kak naboj nazaj- odvisno od tega, kaj se v njem ta hip dogaja.
ferdo ::
komej sem prebral to temo:), uh.
lotu sem se je ker je kondenzator spustu elektrolit in je rahlo napihjen....
Zamenjat ga bo treba.
na njemu pa piše: GSC re105°C T20C 10V 2200uF zelene barve z črto in napisom zlate barve.
kje je Owca ? -> ima spajkalnik v roki?
hm. če se bom že lotu spajkanja, bom ornk pospajku, in bom probi na hrbtno stran spajkat te kondenzatorje, je to že kdo počel, ali to slučajno sedaj počne Owca?
Še prej pa dobit nadomestni kondenzator.
lotu sem se je ker je kondenzator spustu elektrolit in je rahlo napihjen....
Zamenjat ga bo treba.
na njemu pa piše: GSC re105°C T20C 10V 2200uF zelene barve z črto in napisom zlate barve.
kje je Owca ? -> ima spajkalnik v roki?
hm. če se bom že lotu spajkanja, bom ornk pospajku, in bom probi na hrbtno stran spajkat te kondenzatorje, je to že kdo počel, ali to slučajno sedaj počne Owca?
Še prej pa dobit nadomestni kondenzator.
.: w w w . s l o - t e c h . c o m :.
.: I can`t believe the news today :.
.: I can`t believe the news today :.
Azrael ::
Menjava kondenzatorjev
Nabaviš pa jih lahko v HTE, IC, mogoče še kje. Pazi samo, da so low ESR.
LP, Azreal
Nabaviš pa jih lahko v HTE, IC, mogoče še kje. Pazi samo, da so low ESR.
LP, Azreal
Nekoč je bil Slo-tech.
OwcA ::
Owčin spjakalnik ponižno čaka v kotu konec izpitov. Če bo šlo vse po sreči bo vsaj del modifikacij na ogled na NEST-u.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Vprašanje glede kondenzatorjevOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6785 (4118) | mirator |
| » | 220V na tiskanem vezju (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6339 (5334) | krho |
| » | ATX 250W napajalnik mi cviliOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 1933 (1660) | VolkD |
| » | Kje do točno določenega kondenzatorjaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6353 (5842) | VolkD |
| » | AT napajalnikOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3510 (3245) | aly |