» »

AT napajalnik

AT napajalnik

skunkymaster ::

Pozdravljeni!
Zanima:\ me kako bi vezu AT napajalnik brez racunalnika da bi stvar delovala. Na to bi potem prklucu razne neonke pa take stvari.
Hvala za pomoc!!:P :P :P :P

Dr_M ::

en konc kabla v vticnico na steni, drugi konec v napajalnik (ne mores zamenjat :)) in pritisnes na tipko ki strli iz napajalnika in to je to. :)
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

skunkymaster ::

Ja to sm ze probu sam sm jih ze nekaj skuru na ta nacin:P :P :)

robert111 ::

Ne vem, kaj si delal, da si jih skuru.

Meni to dela, tudi z ATX napajalniki.

Tomay ::

Eni AT napajalniki se niso hoteli sami zalaufat brez plate, ampak večina jih dela BP.

Sem prejšnji teden dva delujoča vstran vrgel, ker so sama navlaka.
Voodoo 4Ever

jest10 ::

Tomay:
Niso hoteli laufati, če niso imeli obremenjene 5V linije.

VolkD ::

AT in tudi ATX napajalnik je narejen, da deluje obremenjen. Če ni obremenjen je zanj to lahko usodno. Nekateri boljši ATX napajalniki zmorejo celo delo brez obremenitve. Za breme največkrat uporabim kar star odslužen disk.
Ni sicer nujno, a lahko je to vzrok crkovanju tvojih napajalnikov.

titovc ::

lllllllllloooooollllllll :)) :)) :))
jez hodim na elektro solo in sem imel ze v rokah, narazen razstavljenih,delujocih in nedelujocih ze vec kot 100 napajalnikov AT in ATX in se nism slisal vecjih neumnosti, res je da so napajalniki narejeni da delujejo pod obremenitvijo, ni pa res da je usodno ce niso.
pri At napajalnikih vklopis napjalnik v 220 vtic in vklopis stikalo za vklop napajalnika in napajalnik bi moral normalno delati.Res pa je da AT napajalniki se ne ugasnejo ce na izhodu naredis kratek stik ampak se zacnejo segrevati, ventilator se pospesi in cez nekaj cajta se skuri, ce pa to naredis pri ATX potem se dol ugasne in potrebno ga je izklopiti iz vticnice za kake 2 minute.Pri atx napajalniku rabis za vzig se 1K omski upor ki ga z mase zvezes (se trenutno ne spomnem )na drugo zico in napajalnik dela.Nevem kaj delas da se ti napajalniki skurijo, mogoce uporabljas kako vezje v kateri se inducira napetost, ki se vrne potem nazaj na napajalnik in ga skuri ampak nekaj je res napajlniki se ne skurijo sami od sebe.:( :'( ;(
ne morte mi pa rect da se napajalniki skurijo ce lavfaju v prazno ker mi se vedno dela napajalnik, pa mi vsak dan po dobro uro skor v parzno ze pol leta lavfa pa se ni crkno.:O

se upravicujem ce sem koga uzaliv ampak povem samo resnico.:\
before god we are all the same

VolkD ::

titovc.. .kr neki se boš moral še naučiti o napajalnikih... in o ekonomiji, ki je pri konstrukciji PC napajalnikov prisotna.

Vsi PC napajalniki so v današnjih časih tipa regulacijskih preklopnih vezij ( switching regulators). Tako kot vsak regulator pa tudi tak regulator deluje v določenem območju regulacije napetosti glede na obremenitev. Ko obremenitve ni imajo vsi regulatorji tega tipa probleme z praznjennjem kondenzatorjev na izhodu. Nekateri napajalniki imajo v te namene posebej načrtovan tranzistor ( običajno mosfet). Pri drugih switch napajalnikih so problemi drugačne vrste.Rrecimo pri napajalnikih, ki so narejeni za napajanje TWT( Traveling wave tubes) je zahteva za nekaj KV velke napetosti, ki morajo biti stabilne v okviru 2, 3 % . Tu je problem praznjenja kondenzatorjev še bolj izrazit. Za nameček je tu še dodatna zahteva: energija, ki jo tak napajalnik da po izklopu, mora biti čim manjša !!( napajalnik se ob za cev neugodnih pogojih izklopi in tako obvaruje drago elektronko) To pa je v nasprotju z zahtevo o visoki stabilnosti, ki zahteva velike kondenzatorje. Vezje za praznjenje več KV je tu torej nujno.

Pri napajalnikih , kot so PC napajalniki, ki so predvideni za delovanje v takem režimu, da je obremenitev vedno prisotna, pa se ta problem sploh ne rešuje ( ker ni logične potrebe za tem). PC napajalnik je poln elektrolitskih kondenzatorjev, ki pa so hudo obremenjeni in se tudi precej grejejo ( opazil boš, da na večini kondenzatorjev v PC napajalnuku piše 105 °C). Veliko njih je narejenih za nazivno napetost 6,3 V. Rezerve torej ni ravno veliko. Neobremenjen napajalnik je v nevarnosti iz vsaj dveh razlogov.. regulacijski impulzi, ki polnijo kondenzatorje.... postanejo časovno gledano ožji ( kar po furieju da močnejši spekter višjih frekvenc), to je za kondenzatorje dodatna obremenitev. Poviša pa se tudi nivo enosmerne napetost na tej veji. Ker cena narekuje rezevo pri dimenzioniranju elementov, je jasno da proizvajalec ne bo vlagal v nekaj kar mu ni potrebno, še več stvari so dimenzionirane tako, da "programirano" crkujejo.

Delovanje PC napajalnika brez obremenitve predstavlja zanj dodatno preizkušnjo. Elektrolitski kondenzatorji v njem pa se prekomerno pregrevajo in pri tem izgubljajo kapacitivnost. To še ne pomeni, da bo vsak napajalnik spustil dušo, če ga ne obremenimo, a dober tehnik ali pa obubožan ekonomist :)) tega sigurno ne bosta želela izzivati.

Mnogokrat po PC ploščah ugotavljamo napihnjene elektrolitske kondenzatorje, le malokdaj pa se vprašamo zakaj je temu tako. Eden od razlogov je tudi v tem, da iz napajalnika pride sicer enosmerna napetost v okviru nominalnih vrednosti, a razen tega dobimo še nekaj voltov impulzov, ki se preko elektrolitskih kondenzatorjev na matični plošči zaključujejo na maso. Pri tem se kondenzatorji seveda segrevajo. Segrevanje lahko povzroči uplinitev elektrolita. Lahko pa pride tudi do prave pravcate eksplozije z zajetnim oblakom strupene borove kisline.

Priključevanje PC napajalnika, se torej ne konča nujno z eksplozijo, a ker za tako majhno obremenitev ni načrtovan, gre to na rovaš izgube kapacitivnosti gladilnih kondenzatorjev v napajalniku. Tak napajalnik, sicer poganja matično ploščo, ki na prvi pogled dela, le včasih zmrzne, ali pa se resetira.. ampak dela.. čeprav je res da zmrzne vedno pogosteje.. Potem pa iščemo nove kondenzatorje za matično ploščo. Pri tem take kvazi mojstre nič ne briga za kakšen temperaturni obseg so ti kondenzatorji narejeni, ker o tem parametru pri elektrolitskih kondenzatorjih ne ve nič. Važno je da je napetost enaka ali pa višja, pa kapacitivnost mora biti dovolj visoka.. če večja je bolje je ( o tem da imajo kondenzatorji z večjo kapaciteto tudi večji prečni tok, pa nikom ništa !)

P.s.: Jaz sem hodil na elektro šolo leta 1970, pa se še vedno učim 8-O

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: VolkD ()

Brane2 ::

VOlkD:

NE verjamem v to. Imam na mizi vedno nekaj AT/ATX napajalnikov, ki jih poganjam dostikrat neobremenjene, brez posledic whatsoever. Edina stvar, ki mi pade na pamet je, da bi tak napajalnik lahko ob regulirani in obremenjeni eni veji (5V) presegel dovoljene napetosti na kaki drugi neregulirani veji (recimo 12V).

Stare verzije napajalnikov so sicer imele reguliranih samo 5V in so računale na odnose navojev drugih sekundarjev za pravilne napetosti drugih izhodov- brez regulacije, zatoi bi si lahko mislil, da bi se kaj takega zgodilo na njih, vendar te izvedbe nisem videl že kar nekaj let...

Je že kar nekaj časa tako, da so v feedback vejo vključene prakično vse izhodne napetosti in stvar ne bo pustila nobeni, da preseže kritično.

Kar se strmine impulzov in izgube v kondijih tiče, efekt jasno obstaja, ne verjamem pa da je v praksi zadosti izrazit. Ja, špica je ožja, vendar so skupni tokovi, integrirani skozi cikel verjetno kar nižji kot ob recimo 50% obremenitvi, pa še to ob domnevi, da PWM izhod ne more do 0%, torej v neaktivno stanje.

Ravno nekaj dni nazaj sem si naredil tudi aku filler iz starega svičerja. Pustil sem samo 12V vejo, ostale sem disconnectal (snel diode in gladilne kondije dol) ter predelal feedback vejo, da jemlje v ozir smao napetost 12V veje (no, sel sem tistih nekaj uporov). Dela ko šus- čeprav je obremenjen samo 12V izhod, dostikrt pa jo pustim tudi neobremenjeno laufat.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

VolkD ::

Kar se strmine impulzov in izgube v kondijih tiče, efekt jasno obstaja, ne verjamem pa da je v praksi zadosti izrazit. Ja, špica je ožja, vendar so skupni tokovi, integrirani skozi cikel verjetno kar nižji kot ob recimo 50% obremenitvi, pa še to ob domnevi, da PWM izhod ne more do 0%, torej v neaktivno stanje.

Skupni tokovi, predvsem enosmerni so seveda nižji, kaj pa se dogaja z tokovi, ki so izmenične narave, predvsem precej višjih frekvenc, pa nisi uspel pogledati. Kak spektralni analizator bi prav prišel.. Razen motenj, ki jih tako neobremenjen usmernik ( akumulatorji nanje niso občutljivi) pošilja v okolico, je treba povedat, da so ravno ti visokofrekvenčni tokovi usodni za kondenzatorje. Kondenzatorji se zaradi njih pregrevajo in končno izsušijo. njihovo vlogo potem prevzamejo kondenzatorji na matičnih ploščah. Od tod napihnjeni kondenzatorji na matičnih ploščah.

Ker je PC napajalnik narejen zelo preračunano ( s strani ekonomije) so kondenzatorji dimenzionirani na tako mejo, da je s tem določena tudi življenska doba matičnih plošč ( joj - teorija zerote). Žal je res. To sicer ne pomeni, da bodo vsi pc-ji zato crknili po enem letu. A dejstvo je da statistično gledano ta doba pade na 28 mesecev. Tu je namreč center gausove krivulje. In načrtovalci potrošijo za dosego tega cilja precej več časa, kot pa za načrtovanje napajalnika samega.

Rekel sem že, da neobremenjen napajalnik ne pomeni vesoljnega treska ( vsaj današnje izvedbe ne, čeprav je včasih res bilo tako), saj so deloma obremenjeni že interno z lastnimi porabniki ( vezje, ventilator,..). Je pa tudi res, da so izhodni gladilni kondenzatorji v praznem teku precej bolj obremenjeni z visokofrekvenčnimi tokovi, kot pri nazivni obremenitvi. To se da tudi testirati in dokazati. Potreben je le termometer, ki bo meril temperaturo gladilnih kondenzatorjev obremenjenega in neobremenjenega napajalnika.

Brane2 ::

Mislim, da se motiš. Lahko imam prižgan neobremenjen switcher čez noč in kondiji bodo praktičn na temperaturi okolice, kar pri obremenjenem ni res. TUdi takrat se ne grejejo nevemkako, vendar je razlika opazna. Ne potrebujem teoretičnih modelov, spektralca itd. Samo en switcher in prst.
On the journey of life, I chose the psycho path.

VolkD ::

V garaži imam goro matičnih plošč, ki imajo napihnjene kondenzatorje zaradi usmernikov, ki razen enosmerne, dajejo še kup impulzov. Če bi bile te plošče tvoje, bi spremenil mnenje in se krepko držal za žep, pa še kje drugje. Proizvajalci, pa bi namesto 105 °C elektrolitov uporabljali kar navadne, ki so precej cenejši.

Problemov, ki nastajajo pri switching napajalnikih, pa ne gre reševati z prstom, bolje je včasih uporabiti tudi glavo in pogledati kaj več o tej tematiki.
Eden od naslovov, ki dokaj lepo opisuje osnovno delovanje in probleme, ki pri switching regulatorjih nastajajo, je tule http://www.national.com/appinfo/power/f...


Ps. le zakaj so se trudili risati vse tiste diagrame in signale, da ne govorim o tem da je "output ripple voltage", verjetno nekaj za malico.

Brane2 ::


V garaži imam goro matičnih plošč, ki imajo napihnjene kondenzatorje zaradi usmernikov, ki razen enosmerne, dajejo še kup impulzov. Če bi bile te plošče tvoje, bi spremenil mnenje in se krepko držal za žep, pa še kje drugje. Proizvajalci, pa bi namesto 105 °C elektrolitov uporabljali kar navadne, ki so precej cenejši.


1. Nisi sam. Tudi jaz vsake toliko zabrišem kup tovrstne šare stran.

2. Lahko dokažeš, da se ti to dogaja ker si jih napajal s PSUjem ,ki je prej delal kar nekaj časa "u leru" ?


Problemov, ki nastajajo pri switching napajalnikih, pa ne gre reševati z prstom, bolje je včasih uporabiti tudi glavo in pogledati kaj več o tej tematiki.


Že, ampak tu zadostuje že prst. Če bi kondiji pri neobremenjenem switcherju tako trpeli, bi se segrevali. In če bi se toliko segrevali, bi to zaznal že s prstom.



Eden od naslovov, ki dokaj lepo opisuje osnovno delovanje in probleme, ki pri switching regulatorjih nastajajo, je tule http://www.national.com/appinfo/power/f...


Ps. le zakaj so se trudili risati vse tiste diagrame in signale, da ne govorim o tem da je "output ripple voltage", verjetno nekaj za malico.



Nisem se imel sedaj časa ukvarjati s tem 32-stranskim pdfom, a kolikor sem ga preletel, govori o tem kaj bi folk moral vedeti o očitnih in malo manj očitnih stvareh pri različnih switcherjih.

Nikjer nisem našel da bi pisalo, da pri neobremenjenem half-bridge/fullbridge PSUju izhodni kondiji prav posebno trpijo. Mogoče sem pa kaj spregledal.
On the journey of life, I chose the psycho path.

VolkD ::

Glej tole najno nategovanje je že otročje..

a ker si tkole po točkah poskusil zaiti s teme.. ti bom pač po točkah odgovoril.

add 1. Vem da ne mečem samo jaz starih plat v smeti.. Žal so to plošče, kjer proizvajalec ne prizna garancije, ker so na plošči očitne poškodbe vsled neprimerne napajalne napetosti. To pa pomeni, da se v takem primeru za glavo držim jaz ali pa kak drug lastnik računalnika ( pa za žep tudi). Stvar pa sem navedel zato, da je resnost tega problema dobi svojo težo. Napisal sem tudi zakaj so tiste plošče tam. Torej sem točno definiral da to ni bilo katera šara.

add 2. Ne tega sploh ne dokazujem. Stvar sem povedal samo zato, da pokažem kakšne so posledice, če napajalnik ne dela pravilno. Za polnenje akumulatorja bo tak napajalnik še popolnoma zadovoljeval.


Še vedno trdim, da se stvari ne da reševati s prstom. Bom kar malo po domače povedal..
:\ Če je čas trajanja impulza enak kot čas ko je pauza potem je najizraziteje zastopana osnovna frekvenca s katero switcher dela. Prva naslednja po amplitudi je tretji harmonik. Pri vseh ostalih razmerjih širin impulzov se pojavljajo višje frekvence kot pri tem. Torej se to zgodi, ko je napajalnik obremenjen preko idealnega in ko je obremenjen manj kot z idealnim tokom. Čim ožji je impulz tem višje frekvence se pojavljajo.
:\ Z pojavo višjih frekvenc pa postaja vprašljiva kvaliteta elektrolitskih kondenzatorjev ( mnogokrat se to rešuje tako da se paralelno elektrolitu dodaja keramiko od 0.1 do nekaj uF, množično pa se pri PC napajalnikih uporablja namesto enega kondenzatorja, vezava več enakih kondenzatorjev paralelno, ker se s tem zmanjša serijska upornost celotnega bloka kondenzatorjev ). Ker je pri višjih frekvencah paralelna in serijska upornost v kondenzatorju večja, se v kondenzatorju tudi več energije teh impulzov pretvarja v toploto. To ni segrevanje kondenzatorjev vsled velikega polnilnega in praznilnega toka, ki se pojavi pri obremenitvah napajalnika, ampak segrevanje na samih površinah plošč. Elektrolit se zaradi tega odmakne od površine plošče. Kondenzator pa izgubi kapaciteto. Da bo jasneje o kakih upornostih govorim si lahko stvari detaljno ogledate tukaj stran 35.
:\ Neprimerna oblika napetosti se zaradi premajhne kapacitete tako pokvarjenih kondenzatorjev pojavi na izhodnih sponkah. Povsem jasno je, da je ta mehanizem kvarjenja elektrolitov odvisen od širine impulzov, ki so pri praznem teku najožji. Če vzamemo v obzir še vse pojave okrog tako imenovanega formiranja elektrolitskih kondenzatorjev, je povsem jasno, da je zagnati napajalnik, ki je nekaj časa počival, brez bremena za elektrolitske kondenzatorje najbolj neugodno.
:\ Ta mehanizem kvarjenja nam tudi razloži, zakaj kondenzatorji v switching napajalnikih crkujejo mnogo pogosteje kot v klasičnih.
:\ Ker pametni načrtovalci vsako stvar izkoristijo za svoje dobro so načrtovalci napajalnikov za PC stvari dimenzionirali tako, da napajalniki za PC nikoli ne delujejo v režimu kjer bi bila pauza in impulz enako dolga ( v trem primeru bi bila življenska doba napajalnika najdaljša) , ampak se potrudijo napajalnike gnat v takem režimu, da kondenzatorji v napajalniku izgubijo kapaciteto v cca 28 mesecih. Potem se kondenzatorji na matičnih ploščah napihnejo ;( (Stvari pač morajo crkovati, da se prodajo nove !). Če je napajalnik po nazivni moči premajhen, se to zgodi bistveno prej in matične plošče umirajo premlade.(in to ne ravno tako redko - primer ) A še precej prej kot dokončno umrejo se branijo in brcajo in kličejo na pomoč. Saj dodatni impulzi v napajanju povzročajo nepredvidene pojave kot so obešanje računalnika, parity napake, nepravilne zapise na diske in celo neželjene grafične efekte na monitorju.
:\ Ker povedano ni nobena skrivnost, si bistri comp fani zelo radi umislijo napajalnike, ki so za kake 30 do 50 % po moči višje dimenzionirani, kot bi bila potreba. S tem se bistveno bolj priblišajo razmerju impulz /pauza = 1:1.


Prav nič nisi spregledal.Nikjer ne piše da pri neobremenjenem half-bridge/fullbridge PSUju izhodni kondiji prav posebno trpijo. In res omenjeni sestavek govori o tem ovori o tem kaj bi folk moral vedeti o očitnih in malo manj očitnih stvareh pri različnih switcherjih. Saj prav zao sem ga pa dal gor, saj ne vedo vsi, ki to čitajo o kakšnih impulzih pravzaprav govoriva.

Brane2 ::

Tega nisem jemal kot pissing contest.

Samo vprašal sem, če imsš kaj dodatnega o tem da lauf switcherja "u leru" dodatno obremenjuje kondije in zakaj.

Vse ostalo navedeno je načeloma jasno...

EDIT: Sorry, sem spregledal zadnji odstavek tvojega posta... :\
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Brane2 ::

Čakaj malo. Še par vprašanj:


Ker je pri višjih frekvencah paralelna in serijska upornost v kondenzatorju večja, se v kondenzatorju tudi več energije teh impulzov pretvarja v toploto.


Ni mi čisto jasno, na kaj misliš s tem. Misliš na skin efekt in current pinching v kondiju ?

Če je tako O.K. Ampak tudi ta mehanizem bi kondi bolj grel v celoti. Če daš torej prst na kondi in ta ni vroč, what's the problem ?



To ni segrevanje kondenzatorjev vsled velikega polnilnega in praznilnega toka, ki se pojavi pri obremenitvah napajalnika, ampak segrevanje na samih površinah plošč. Elektrolit se zaradi tega odmakne od površine plošče. Kondenzator pa izgubi kapaciteto. Da bo jasneje o kakih upornostih govorim si lahko stvari detaljno ogledate tukaj stran 35.


Ne vem kako to zgleda pri tebi, ampak moja mašina pravi, da ta link ne obstaja in mi raje odpre www.microsoft.com.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

aly ::

Moram pristavit še kakšen komentar, ko se že tako veselo kregate o switcherjih.
Ti napajalniki delujejo na principu shranjevanja energije v jedru transformatorja. PWM generator ni sposoben iti do 0% duty-cycle, zato dodaja vedno nekaj energije v trafo. Ki jo je potremno obvezno odvesti na sekundarni strani ven, sicer ima to lahko precej negativne posledice na sam trafo....

VSI napajalniki imajo vgrajen en dummy-load, ki požira odvečno energijo. Največkrat so to 100E ali manjši upori na vseh izhodnih napajalnih linijah. Če ti upori niso pravilno dimenzionirtani, se napajalnik ne prižge, oziromna ima vklopljeno zaščito in se zdi kot da ne štarta (samo nekaj cvrči). Ko pa ga obremeniš na tisti liniji, ki jo gleda (starejši AT napajalniki samo +5V linija), pa izklopi zaščito in štarta.

Pa to ni teorija :P , ravno sedaj šraufam enega (predelava na +14V only).
Tranzistor, varovan z varovalko, bo varovalko varoval tako, da bo crknil prej kot ona.

Brane2 ::


Ti napajalniki delujejo na principu shranjevanja energije v jedru transformatorja.


Kar se PC napajalnikov tiče, se tu motiš. Half-bridge napajalniki ne shranjujejo energije v jedru traflca. Ja, reža med jedroma lahko služi temu namenu, vendar v bistvu zanemarljivo.
Predvsem se uporablja za linearizacijo in zmanjšanje odvisnosti induktivnosti od drugih faktorjev, pri flybackih itd pa tudi shranitvi energije.
Tudi pri PC napajalnikih lahko uporabiš režo med polovičkama in z njo ob pravilnem navijanju dosežeš zanimive trike, recimo željeno medsebojno induktivnost med primarjem in sekundarjem.
Ta ti lahko reciimo služi kot zaščita, ki tudi pri kratkem stiku na izhodu ščiti tranzistorje v vsaj v času preklopa.

Tam, kjer se trafo uporablja za shranjevanje energije, se velika večina energije shrani strogo gledano V REŽI in ne v feritnem materialu.

Energijo te zadeve (PC napajalniki) shranjujejo v tistem obroču-dušilki, kje dostikrat iz železovega prahu in ki služi ločevanju traflca of filtririnih kondijev.

Za navadne flyback prdce, s katerimi plniš GSM ali napajaš ADSL modem recimo, pa to dostikrat velja. Take zadeve pa hranijo energijo v trafoju.


PWM generator ni sposoben iti do 0% duty-cycle,


Zakaj ne ? Obstaja kakšna fundamentalna omejitev, naravni zakon itd ?
To, da nekatere implementacije tega niso sposobne, to rad verjamem, samo tu ne gre za naravni zakon ali kaj takega...


zato dodaja vedno nekaj energije v trafo. Ki jo je potremno obvezno odvesti na sekundarni strani ven, sicer ima to lahko precej negativne posledice na sam trafo....


Kakšne ?


VSI napajalniki imajo vgrajen en dummy-load, ki požira odvečno energijo. Največkrat so to 100E ali manjši upori na vseh izhodnih napajalnih linijah.


Sem ravno šel gledat. Moj jih recimo že nima. Mogoče jih je imel prej ( vendar kjub temu ne najdem na plati praznega mesta zanje), vsekakor pa ne sedaj, ko sem ga predelal v aku filler.


Če ti upori niso pravilno dimenzionirtani, se napajalnik ne prižge, oziromna ima vklopljeno zaščito in se zdi kot da ne štarta (samo nekaj cvrči). Ko pa ga obremeniš na tisti liniji, ki jo gleda (starejši AT napajalniki samo +5V linija), pa izklopi zaščito in štarta.


Če teh uporov ni, napajalnik "cvrči" ker je prisiljen v zelo neenakomerno delo. Vsake toliko se vklopi za kratek čas, ravno toliko da nafila elektrolite za toliko, kot so izgubili s samopraznjenjem. Upori so tam AFAIK samo zato, da zagotovijo tudi pri minimalni obremenitvi ustrezen odnos vseh napetosti. Ker je tam regulirana samo ena veja, se lahko napetosti izhodnih vej spreminjajo s porabo...
On the journey of life, I chose the psycho path.

aly ::

hm... zgleda da sem malo pomešal res z flyback-i... v starih TVjih vem da nisi smel samega napajalnika "kurblat" ker ti je menda lahko trafo odneslo (nisem sam preizkušal).

V glavnem, doma imam enega AT ravno v delu, na TIV ima letnico 1992. Na izhodu ima prevelike upore in zato noče štartat, ker ni zadosti obremenjen. Ko mu dam en 10E upor na 5V linijo, dela normalno.

Glede PWMja, so izgleda narejeni tako, da niso namenjeni za male obremenitve. D.C. gre dol do par %, potem se pa izključi, ker ne more več zmanjšat impulzov.

LP, aly.
Tranzistor, varovan z varovalko, bo varovalko varoval tako, da bo crknil prej kot ona.

titovc ::

clovek je vprasal kako se at napajalnik priklopi brez obrementve in da se mu nebi skuril mi pa se zdaj kregamo glede le teh kako delujejo.
Boli vas kurac, vazn je sam da delujejo .;((
before god we are all the same

aly ::

clovek je vprasal kako se at napajalnik priklopi brez obrementve in da se mu nebi skuril mi pa se zdaj kregamo glede le teh kako delujejo.
Boli vas kurac, vazn je sam da delujejo .


na to lahko odgovorim tako: GOOOGLE!

napajalnik 12V iz racunalniskega
Tranzistor, varovan z varovalko, bo varovalko varoval tako, da bo crknil prej kot ona.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: aly ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Napajalnik za TEC element

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
453572 (2830) Pyr0Beast
»

Comp. napajalnik za ojacevalec???

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
264661 (4258) jRk0
»

Dodajanje kondenzatorjev (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
595348 (4472) OwcA
»

Nadomestilo za baterijo

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
151227 (1111) fAtso

Več podobnih tem