BBC - Google se je poravnal z založniki v sedem let starem sporu, ki so ga zanetili s projektom Google Books. V sklopu tega projekta so skenirali več milijonov knjig in jih optično prebrali (OCR). Postavili so jih na splet, kjer so omogočili iskanje po njih, branje pa je bilo omejeno le na nekaj strani posamezne knjige. Čeprav celotne knjige niso bile dostopne in je možnost iskanja po knjigah ustvarila znatno dodatno vrednost, so založniki Google zaradi kršitve avtorskih pravic leta 2005 tožili.
Leta 2008 so dosegli poravnavo, v okviru katere bi moral Googel plačati 125 milijonov dolarjev odškodnine, da bi svoje početje retroaktivno legaliziral. Hkrati bi Google dobil pravice v celoti objaviti vsebino knjig, katerih izvodov ni več dobiti, ponatisov pa ni na vidiku. Sodišče je poravnano kasneje zavrnilo, ker naj ne bi zadovoljevala interesov vseh strank - nekaj tisoč lastnikov avtorskih pravic jo je namreč odklonilo oziroma svoje izdelke izvzelo (opt-out). Postopek se je vrnil na začetek in tekel do letos.
Google je dosegel poravnano z Zvezo ameriških založnikov (Association of American Publishers, AAP). Ti so dobili možnost, da svoje izdelke iz Google Booksa umaknejo. Tako bodo nekatere knjige iz storitve v celoti izginile, druga pa bodo ostale dosegljive v trenutnem obsegu. To pomeni okoli 20 odstotkov, uporabniki pa bodo imeli možnost nakupa knjige prek Google Books, če bodo želeli videti več. V tem primeru bo Google dobil tretjino, založniki pa dve tretjini zneska. Poleg tega vsi založniki dobijo celotno kopijo digitalizirane knjige za lastne potrebe. O finančnih podrobnostih obe strani molčita, tako da lahko o višini odškodnine le ugibamo.
Poravnava pa nikakor ne vpliva na drugo tožbo, ki jo je zoper Google vložil ceh avtorjev (Authors Guild). Tu sprave še ni na vidiku.
Nekje nekaj vzameš, ukradeš, poskeniraš, uploadaš. In ko te dobijo, jokaš, moleduješ, se poskušaš izvensodno poravnati, umakneš vsebine (ampak šele na zahtevo, po grožnji s tožbo), ali ponudiš avtorju malce več od drobiža.
Kajti, če se dobro spomnim, so bile v začetku avtorjem ponujene odškodnine 50 dolarjev za eno knjigo. 50 dolarjev v enkratnem znesku za pravice trženja/prodaje dela. 40 evrov pa dobi avtor v Nemčiji za 10 ali 15 prodanih knjig. Tudi če dobi 40 evrov za 100 prodanih knjig, je to neverjetno pošteno v primerjavi z drobižem, ki ga je ponudil google.
Google bi/bo vsekakor prodal 500 do 50.000 izvodov vsebine po dolar... 10.000 izvodov = 10.000 dolarjev. Guglu torej 3333 dolarjev. Po zgolj enem romanu. Tako se danes dela posel na spletu. Če je tako, da imajo mnogi avtorji komaj za položnice. Ker potem avtorje zajame panika in sprejmejo vsako ceno, samo da je za ljubi kruhek. Bravo.
Če bo google zaslužil dolar, po tvoje okoli 10000$, bo avtor dobil 20000$, ne da bi mu bilo treba migniti s prstom. Ne vem pri kateri založbi bi dobil tak procent...
Kajti, če se dobro spomnim, so bile v začetku avtorjem ponujene odškodnine 50 dolarjev za eno knjigo. 50 dolarjev v enkratnem znesku za pravice trženja/prodaje dela. 40 evrov pa dobi avtor v Nemčiji za 10 ali 15 prodanih knjig. Tudi če dobi 40 evrov za 100 prodanih knjig, je to neverjetno pošteno v primerjavi z drobižem, ki ga je ponudil google.
Neverjetno je kako je google bil prijazen in ponudil vsaj teh 50$, ker drugače tako ali tako nebi dobili nič... No zgubili so pač teh 50$ (avtorji mislim...)
Neverjetno je kako je google bil prijazen in ponudil vsaj teh 50$, ker drugače tako ali tako nebi dobili nič... No zgubili so pač teh 50$ (avtorji mislim...)
Ah seveda. Če ne bi bilo googla:
- Nihče na kugli ne bi zaslužil nič. Tako kot niso v predgoogovskem času niti Beatlesi, Rollingi, če hočeš Marjan Sode, skratka NOBEDEN! - Ljudje torej ne bi izvedeli za nobenega avtorja. - Ljudje ne bi izvedeli za desettisoče kretenizmov, za katere izvedo po zaslugi googla.
Je pa zamimivo (takole na pamet) da niti 5% ljudi, starejših od 60 let, NE uporablkja google. Ker ga ne zna uporabljati, ker ga mogoče noče, ali pa po čem takem nima niti potrebe.
Omenjenih 500 miljonov starejših ljudi torej o ničemer nima pojma? Osebno sem namreč popolnoma prepričan, da imajo o POMEMBNIH stvareh za življenje bistveno več pojma, kot današnji petindvajsetletniki. O pomembnih stvareh!
In ne nazadnje: Brez googla ljudje ne bi izvedeli niti za tvojo nebulozo, ki si jo napisal.
Digitalček, veš ne živimo v času Beatlov... Tehnologija in časi se spreminjajo. Kaj pa pred 1000 leti ko sploh ni bilo avtorskih pravic? A moramo zdaj pa uno skos za primer metat?
Je pa zamimivo (takole na pamet) da niti 5% ljudi, starejših od 60 let, NE uporablkja google. Ker ga ne zna uporabljati, ker ga mogoče noče, ali pa po čem takem nima niti potrebe.
Kaj pa ostale 3 miljarde LJUDI KI SPLOH NIMA DOSTOPA DO TEH DEL?? Je tistih 5% ljudi popolnoma nepomembnih.
Neverjetno je kako je google bil prijazen in ponudil vsaj teh 50$, ker drugače tako ali tako nebi dobili nič... No zgubili so pač teh 50$ (avtorji mislim...)
Ah seveda. Če ne bi bilo googla:
- Nihče na kugli ne bi zaslužil nič. Tako kot niso v predgoogovskem času niti Beatlesi, Rollingi, če hočeš Marjan Sode, skratka NOBEDEN! - Ljudje torej ne bi izvedeli za nobenega avtorja. - Ljudje ne bi izvedeli za desettisoče kretenizmov, za katere izvedo po zaslugi googla.
Je pa zamimivo (takole na pamet) da niti 5% ljudi, starejših od 60 let, NE uporablkja google. Ker ga ne zna uporabljati, ker ga mogoče noče, ali pa po čem takem nima niti potrebe.
Omenjenih 500 miljonov starejših ljudi torej o ničemer nima pojma? Osebno sem namreč popolnoma prepričan, da imajo o POMEMBNIH stvareh za življenje bistveno več pojma, kot današnji petindvajsetletniki. O pomembnih stvareh!
In ne nazadnje: Brez googla ljudje ne bi izvedeli niti za tvojo nebulozo, ki si jo napisal.
Brez googla mi živeti ni...
Dej, ne nabijaj. Moj dedek ni uporabljal Googla, ker ni vedel, da obstaja. Je pa uporabljal Najdi.si. Dokler mu nisem pokazal Googla in je s slednjim bistveno bolj zadovoljen. Oboje je pa eno in isto. Raba iskalnika (le da je eden superioren drugemu) Zato nehaj z neumnostmi, da ni potrebe po spletnih iskalnikih, ker se brez njih tako rekoč sploh ne da brskati po spletu (razen s pomočjo direktorjev, ki so pa itak hendikepirana oblika premikanja po spletu.)
Plus, ce hoces, da te sploh do jemlje resno, si ne izmišljuj statistik.
Kdo pa še sploh jemlje resno digitalčka... Njemu je itak naj vzornik kak srednjeveški arcbishop, ostali smo pa itak heretiki in bi nas vse zažgal, če bi lahko.
Plus, ce hoces, da te sploh do jemlje resno, si ne izmišljuj statistik.
Dobrodošel v svetu statistik! Če hočeš zjutraj popiti kavo, pogledaš, kakšen odstotek jo pije? Jaz NITI slučajno!
Ne, ampak če s kom ob jutranji kavi debatiram o pitju kave, mi ni treba posegati po lažeh, da bi imel prav. Ampak hej, če je to edini način, da bi dokazal svoj prav, pa laži :)
Ne gre niti za svoj prav, niti za laži. Gre za enostavno dejstvo, da se ljudje 50+ skoraj nič (ali čisto nič) NE ZANAŠAJO na google, na statistike. In ne gredo gledat, kakšna je možnost kapi, če vstaneš zjutraj z levo nogo, kakšna pa, če vstaneš z desno.
Lahko mi verjameš, da je življenje BREZ STATISTIK mnogo lepše, enostavnejše. Statistike namreč človeka (nevede) obremenjujejo in človek se nujno vpraša, zakaj ne počne to, kar počne večina.
Je početi to, kar počne večina, pravi recept za srečno življenje? Močno dvomim. In če si boš na to vprašanje odgovoril pošteno, najbrž ne boš več bral statistik...
Plus, ce hoces, da te sploh do jemlje resno, si ne izmišljuj statistik.
Dobrodošel v svetu statistik! Če hočeš zjutraj popiti kavo, pogledaš, kakšen odstotek jo pije? Jaz NITI slučajno!
Ne, ampak če s kom ob jutranji kavi debatiram o pitju kave, mi ni treba posegati po lažeh, da bi imel prav. Ampak hej, če je to edini način, da bi dokazal svoj prav, pa laži :)
Ne gre niti za svoj prav, niti za laži. Gre za enostavno dejstvo, da se ljudje 50+ skoraj nič (ali čisto nič) NE ZANAŠAJO na google, na statistike. In ne gredo gledat, kakšna je možnost kapi, če vstaneš zjutraj z levo nogo, kakšna pa, če vstaneš z desno.
Lahko mi verjameš, da je življenje BREZ STATISTIK mnogo lepše, enostavnejše. Statistike namreč človeka (nevede) obremenjujejo in človek se nujno vpraša, zakaj ne počne to, kar počne večina.
Je početi to, kar počne večina, pravi recept za srečno življenje? Močno dvomim. In če si boš na to vprašanje odgovoril pošteno, najbrž ne boš več bral statistik...
Ne, ne gre za dejstvo. Nobena stvar, ki jo TI izrečeš ni DEJSTVO. Največ mnenje. Zakaj? Ker še nikoli nisi ničesar podprl z kredibilnim tekstom, kredibilno številko, skratka, z ničemer, s čimer bi lahko nekdo rekel "Aha, Digitalček govori resnico." (in vem, da boš skušal moje besede obrnit na 100 načinov, da se boš lahko izognil bistvu mojega zapisa).
Ti povem kaj je dejstvo? Dejstvo je, da nimaš podatka o tem kolikšna je raba Googla med uporabniki interneta, ki so starejši od 60 let. Zato si si ga izmislil, da bi lahko podprl svojo blodnjo.
In zakaj nimaš tega podatka? Zaradi tega, ker se verjetno bojiš, da se ta podatek ne ujema z opažanji pri tvojih dveh kolegih dinozavrih. Zato si ga raje spregledal in si izmislil svojega. Da bi lahko podprl svojo kredibilnost. Potem ti pa nekdo reče, da so tvoja statistika laž in potem odvrneš, da statistike sploh niso pomembne, da samo obremenjujejo ljudi. Zakaj ji pa potem uporabljaš?
Je čisto vseeno - avtor (oziroma založba) ima edini pravico določati ceno svojega izdelka. Če hočem jaz imeti milijon evrov za en izvod svojega dela, je to moja izključna pravica, tudi če zato ne prodam niti enega, in ti se lahko na glavo postaviš, pa tega ne moreš preprečiti.
Kajti, če se dobro spomnim, so bile v začetku avtorjem ponujene odškodnine 50 dolarjev za eno knjigo.
In koliko v tvojem svetu AVTOR sploh dobi za knjigo ki ni več naprodaj in ni videti možnosti za ponatis?
nima veze, avtor je le avtor, potem je tu še založba. ne morš kar na svojo roko skopirat materijala. pa če ga magari šenkavaš. ali pa plačuješ v zlatu dokler se stem avtor ne strinja. kaj šele da bi generalizirano dobil pravico do tega.
V sloveniji LAHKO za lastno rabo skopiraš avtorska dela. Problem seveda nastane, če ponudiš par strani vsem na vpogled, za tako stvar je pač treba spisat pogodbe, ne moreš tega se kr lotit.
Kajti, če se dobro spomnim, so bile v začetku avtorjem ponujene odškodnine 50 dolarjev za eno knjigo.
In koliko v tvojem svetu AVTOR sploh dobi za knjigo ki ni več naprodaj in ni videti možnosti za ponatis?
Nekateri ste dejansko nemogoči. Kratka pamet vam nikakor ne dovoli, da dojamete, da ima avtor, tako kot so povedali še nekateri drugi, ABSOLUTNO PRAVICO postaviti ceno za svoje delo. KAKRŠNOKOLI CENO!
Če usrana goriška branjevka prodaja kostanje na ljubljanski tržnici (ta petek) po 9 evrov kg (z 70 kg kostanja, ki ga omenjena branjevka nabere v osmih urah, branjevka zasluži toliko, kolikor za 200 ur dela dobi prodajalka v trgovini), potem lahko avtor za najmanj 400 ur dela (roman, pesniška zbirka) lahko verjetno računa kaj več kot branjevka. Ali pač ne?
Vi pa cepetate, ko slišite, da google plača (magari za 20 let star roman) 40 evrov. Ker se vam zdi še preveč. Za 40 evrov se slovenska branjevka še skloni ne.
Še enkrat: od kje vam hudiča tako docela poniževalno, v nič dajajoče mnenje o avtorjih?
Tistih 40 evrov si striček google, vsak kar se mene tiče, lahko takoj zatlači v svojo analno odprtino. Zakaj? Iz zgoraj navedenih dejstev (zaslužek branjevke, googlova bedna ponudba avtorjem)!
In kje bomo, če bo šlo tako naprej, čez 10 let?
Avtorji bodo raje, kot da ustvarjajo, nabirali kostanj. Tudi če ga bodo prodajali po dva evra kilogram, bo to vsekakor bolj donosno, kot pisati romane, za katere google ponuja 40 evrov. 20 kg kostanjev se da nabrati v dveh, treh urah. Hebi se, google!
Še enkrat: od kje vam hudiča tako docela poniževalno, v nič dajajoče mnenje o avtorjih?
Saj je čisto preprosto, razumljivo in dobro znano. Kot prvo niso še nikoli morali (ali vsaj poskusili) živeti od svojega avtorskega dela, kot drugo pa morajo sami pred sabo opravičiti vse tiste kraje po spletnih travnikih.
Nič čudnega, če se težko preživljate s svojo avtorsko imovino, če vam gre v nos to, da je podjetje, ki servira 80-90% iskalnih zahtev, za vas brezplačno poskrbelo, da se vaša avtorska imovina pojavlja med zadetki in vam omogočilo, da lahko ljudje vašo knjigo, ki ji je že zdavnaj pošla naklada tudi kupijo. In to ne v antikvariatih (kjer od prodaje ne dobite niti centa), ampak na spletu, kjer založnik (kateremu ste prodali materialne avtorske pravice) dobi 2/3 plačanega zneska. Res je, da o usodi avtorske imovine odločajo lastniki materialnih avtorskih pravic, ampak, če lastniki svoje imovine ne želijo prodajati, potem se tudi ne smejo pritoževati, da je tako težko preživeti.
Splet je za avtorje to, kar je za vse ostale. Priložnost za uspeh ali pa propad. (blockbuster vs netflix, borders knjigarne vs amazon,...) Tukaj piše o eni avtorici, ki jo tradicionalne založbe niso hotele, dokler ni v amazonovem selfpublishu zaslužila miljon ali dva $: http://publishing.about.com/od/SelfPubl... Meni se ona zdi kronski dokaz, kaj je splet za podjetne in sposobne avtorje.
Še enkrat: od kje vam hudiča tako docela poniževalno, v nič dajajoče mnenje o avtorjih?
Saj je čisto preprosto, razumljivo in dobro znano. Kot prvo niso še nikoli morali (ali vsaj poskusili) živeti od svojega avtorskega dela, kot drugo pa morajo sami pred sabo opravičiti vse tiste kraje po spletnih travnikih.
O.
Avtorjem, ki raje ne dajo, kot pa dajo za [njih] premajhno plačilo, sigurno ne gre za preživetje. Itak pa tle največjo paniko delajo založbe in ne avtorji sami.
Pohlep in precenitev vrednosti nekega dela s strani avtorjev/zaloznikov je tukaj glavni problem.
Če usrana goriška branjevka prodaja kostanje na ljubljanski tržnici (ta petek) po 9 evrov kg (z 70 kg kostanja, ki ga omenjena branjevka nabere v osmih urah, branjevka zasluži toliko, kolikor za 200 ur dela dobi prodajalka v trgovini), potem lahko avtor za najmanj 400 ur dela (roman, pesniška zbirka) lahko verjetno računa kaj več kot branjevka. Ali pač ne?
Kot prvo ne bo povprečna branjevka nabrala 70 kil kostanja na dan...
Pa rečmo, da s tem zasluži 600€, kar je tam tam z 200ur dela prodajalke in ob enem praviš 400ur dela avtorja, kar nanese cca 1200€... Se strinjam.
Ko pa avtor preseže teh 1200€, pa je potem edino prav, da delo ponudi zastonj. Svoje ure (po tvoje) je dobil poplačane in zdaj gre naprej z življenjem. Magar pobirat kostanj ali pisat kaj tretjega...
Ker to je isto kot da bi omenjena branjevka prodajala tistih 70 kil kostanja še naslednja 3 leta in to skos enega in istega brez dodatnih stroškov ter dela... Kaj še hočeš? Denar pada iz neba. Ali pa da bi trgovka samo 200h delala, potem pa lenarila doma, se praskala po riti ter skos vlekla plačo od unih ušivih 200ur dela...
Vidiš, problem je v tem, ker NEAVTORJI delate avtorjem račune in kalkulacije, brez, da bi vas kdo za to prosil, in ker bi radi določali, koliko naj bi avtor maksimalno smel zaslužiti.
Neverjetno! Še do leta 1990 se nihče (v Jugoslaviji) ni vtikal v dohodke drugega. No, nekaj zavisti je bilo, ampak take kalkulacije, kot jih sedaj izvajate nekateri, pa so bile neznane.
Mimogrede, je kdo od vas že naredil kaklulacijo Hildi, Zidarju, Šrotu? 40 let delovne dobe po 8 ur dnevno, premoženje pa 10 do 50 miljonov evrov in več. Koliko pa je prišla njihova ura? To vas pa ne moti...
Problem za vas je le v primeru, če avtor zasluži v popvprečju na uro kakšnega pol evra več, kot nekdo, ki šljaka, ali varnostnik, ki na vhodu v nek lokal razkazuje svoje bicepse in svoj bikovski vrat...
Ne trdim, da je prav takole cez palec omejevati prihodke avtorjem. Ampak ti pa zelo rad omejujes to drugim. Se pravi, prodajalka po tvojem vec kot X ne zasluzi, slosar lahko samo Y, ker njegovo delo vec ni vredno, in tako naprej. Kdo ste tisti Avtorji, da lahko omejujete druge, hkrati pa pricakujete nedotakljivost?
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
Ne trdim, da je prav takole cez palec omejevati prihodke avtorjem. Ampak ti pa zelo rad omejujes to drugim. Se pravi, prodajalka po tvojem vec kot X ne zasluzi, slosar lahko samo Y, ker njegovo delo vec ni vredno, in tako naprej. Kdo ste tisti Avtorji, da lahko omejujete druge, hkrati pa pricakujete nedotakljivost?
nihče ne omejuje drugih avtorjev izdajat prek googla ali amazona. prav nihče če tega niste dojel ste zgrešil poanto novice in debate. govori se o tem da google avtomatično dobi pravico objavlati tvoja dela. nevem zakaj potem ne prodaja vaših privatnih fotogafij. itak vam omogoča stem še zaslužek.
Če nabiralec kostanja zasluži mesečno 2500 evrov, srednje kvaliteten avtor za 1.200, gre za HUDA nesorazmerja, za podcenjevanje dela avtorjev. Pa tudi za zdravo pamet.
Kdo ste tisti neavtorji, ki pridigate, da bi bilo 800 ali 1000 evrov dohodka zmesečno za avtorje čisto dovolj?
In spuščaš se celo v razmišljanja, da bi moral google avtorjem posebej zaračunavati linke na njihove strani... Samo še malo, pa boš predlagal, naj google od vsake prodaje vsebine vzame avtorju 50%. Neverjetno, v kaj se danes ljudje (po zaslugi spleta) lahko spuščajo in vtikajo... Ker so zavistni. In ker imajo preveč časa.
Pravzaprav ste taki - UBIJALCI kulture. In zavistneži v primeru, da ima kakšen avtor večje dohodke od vas samih, ki svoje zelo verjetno popolnoma rutinsko delo cenite do neba, avtorjevega dela pa seveda ne.
In pozabljate, da o kvaliteti avtorskih del odloča tržišče, o vrednosti vašega delovnega prispevka pa - nihče. Zaenkrat. Ampak se bi to, upam vsaj, spremenilo.
Ampak povprečen avtor je za narodovo bit in kulturo bistveno bolj pomemben od dobrega nabiralca kostanja, gojitelja postrvi ali zbiralca metuljev. Nič novega.
Bova takole onanirala z besedami in stavki do kosila, do večerje, ali do nezavesti? Replika na repliko.press...
Če nabiralec kostanja zasluži mesečno 2500 evrov, srednje kvaliteten avtor za 1.200, gre za HUDA nesorazmerja, za podcenjevanje dela avtorjev. Pa tudi za zdravo pamet.
Naslednja "stopnja" zdrave pameti pa pravi, da kostanji dozorijo samo enkrat na leto in je torej letni zaslužek nabiralca kostanjev 2.500€, avtor pa letno zasluži 14.400€
Ne trdim, da je prav takole cez palec omejevati prihodke avtorjem. Ampak ti pa zelo rad omejujes to drugim. Se pravi, prodajalka po tvojem vec kot X ne zasluzi, slosar lahko samo Y, ker njegovo delo vec ni vredno, in tako naprej. Kdo ste tisti Avtorji, da lahko omejujete druge, hkrati pa pricakujete nedotakljivost?
Točno to sem hotel poudariti... Ti avtomatsko misliš, da VSAKEMU avtorju pripada več denarja za isto delo kot branjevki... Zakaj že?
Če nabiralec kostanja zasluži mesečno 2500 evrov, srednje kvaliteten avtor za 1.200, gre za HUDA nesorazmerja, za podcenjevanje dela avtorjev. Pa tudi za zdravo pamet.
Kdo ste tisti neavtorji, ki pridigate, da bi bilo 800 ali 1000 evrov dohodka zmesečno za avtorje čisto dovolj?
Vidiš točno to, kar sem že zgoraj povedal... Če je zanič avtor si ne zasluži NIČ! Čisto popolnoma NIČ! Prav tako si zanič nabiralka ne zasluži nič. Dober avtor pa ima več kot PREVEČ denarja in lahko celo življenje živi kot kralj, prav tako dobri nabiralki kostanja nič ne manjka.
o vrednosti vašega delovnega prispevka pa - nihče.
Vidiš tukaj se motiš. Trg- ljudje odločajo v vrednosti delovnega mesta pobiralke kostanjev, ker če nobeden ne bo kupoval kostanja ga tudi ona ne bo mogla prodat...
Nabiralec kostanja dejansko nabere VSAK kostanj posebej na terenu. Tako slab, povprečen in odličen avtor pa samo enkrat napišejo čtivo in potem sedijo na palcu ter cuzajo ojre.
In ker si zato avtorjem nevoščljiv, bi jim rad pobral 'nezasluženo' dobljen denar, ne?
Jaz sem avtorjem tako nevoscljiv, da pogosto v knjiznici najprej poiscem in preberem kako njihovo knjigo, nato pa grem tiste, ki so mi vsec, kupit se za v lastno zbirko. Problem recimo nastopi, ko zelim kupiti kako knjigo, ki je razen v antikvariatih ne morem dobiti drugje. Nekaj iz bere prejsnjega meseca: Krakatit Karla Capka, Planet treh sonc Vladimirja Babule in Seneni nahod Stanislawa Lema. Ce bi nasel nove, bi kupil tiste. Dobri avtorji najbrz nimajo tezav z dohodkom, velja pa tudi, da dober avtor != popularen avtor. Vseeno pa se najveckrat pritozujejo ravno slabi avtorji in preklinjajo rajo, ker njihovih del ne kupi in konzumira, potem pa se lajnajo o tem, kako bo trg pokazal svoje (namig: je ze). Hkrati vsakogar obtozuje piratiziranja, ker on je pa ja avtor in to lahko pocne. Pa se tole - Googlovega pocetja ne odobravam, menim, da so se lotili zadeve na napacnem koncu in bi morali pristopiti drugace.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
Sem precej prepričan, da nisi avtor, ki mora živeti od svojega avtorskega dela.
Vsi ne-avtorji, ki pojamrajo, da imajo slabo placo, dobijo servirano pod nos, naj si poisceji drugo sluzbo in ce so dobri, jo bodo dobili, sicer naj bodo tiho in zadovoljni s tistim, kar imajo. Ce pa se avtor pritozuje nad prihodki, so pa krivi izkljucno pirati? Zakaj si avtor, ce mu prihodki ne zadoscajo, ne poisce druge sluzbe? Namrec, nobenemu avtorju ni *treba* ziveti od svojega avtorskega dela. Treba je samo umret in davke placat. No, vsaj prvo.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
Avtorji, dobri ali slabi, je čisto vseeno, se pritožujejo, če ljudje njihova dela kradejo, namesto da bi jih kupovali. Če se ti delo zdi slabo, ga tudi ukrasti ni treba, in se ne bo nihče pritoževal. Najbolj beden izgovor za krajo je, da je delo tako slabo, da ga ni vredno kupiti. Če je res slabo, ga tudi ukrasti ni treba.
Ampak povprečen avtor je za narodovo bit in kulturo bistveno bolj pomemben od dobrega nabiralca kostanja, gojitelja postrvi ali zbiralca metuljev. Nič novega.
Povprečen avtor NI pomemben. Sploh. Spusti se iz egocentričnih oblakov. "za narodovo bit in kulturo" je pa itak klasičen klišejski bullshit. Podobno kot "krščanske vrednote" ali "narodna zavest".
Če se ti delo zdi slabo, ga tudi ukrasti ni treba, in se ne bo nihče pritoževal.
Drzi in se strinjam. A nekateri se vseeno radi pritozujejo, ceprav jih nihce ne piratizira (ker so tudi za to preslabi). Ko so pozvani, naj predstavijo svoje delo, da se ga lahko kupi in oceni, pa pljuvajo nazaj, da si njihovih del tako ali tako ne zasluzimo. Taksen avtor, ki izliva zolc po roki, ki bi ga lahko nahranila, naj bo tiho. Po tvoji oceni, koliksno skodo utrpis zaradi piratiziranja in koliksno priblizno ocenjujes, da je stevilo ljudi, ki so tvoja dela spiratizirali? Na domacem in / ali tujem trgu?
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
A nekateri se vseeno radi pritozujejo, ceprav jih nihce ne piratizira
Ta zdaj malo nakladaš, ali znaš mogoče en konkreten primer takšnega avtorja povedati?
Po tvoji oceni, koliksno skodo utrpis zaradi piratiziranja in koliksno priblizno ocenjujes, da je stevilo ljudi, ki so tvoja dela spiratizirali?
Jaz večinoma ne objavljam digitalno in je škoda posredna in težko izmerljiva. Založbe zaradi strahu pred piratiziranjem ne objavljajo digitalno.
Izposoja v knjižnicah mi povzroči recimo 2-3 jurje neposredne škode na leto. Posredna škoda (kjer so neposredno prizadete založbe) je verjetno precej večja.
Za kliping agencije, ki "piratizirajo" članke, se pripravlja skupinska tožba, vredna nekaj jurjev po sodelujočem avtorju.
A nekateri se vseeno radi pritozujejo, ceprav jih nihce ne piratizira
Ta zdaj malo nakladaš, ali znaš mogoče en konkreten primer takšnega avtorja povedati?
Po tvoji oceni, koliksno skodo utrpis zaradi piratiziranja in koliksno priblizno ocenjujes, da je stevilo ljudi, ki so tvoja dela spiratizirali?
Jaz večinoma ne objavljam digitalno in je škoda posredna in težko izmerljiva. Založbe zaradi strahu pred piratiziranjem ne objavljajo digitalno.
Izposoja v knjižnicah mi povzroči recimo 2-3 jurje neposredne škode na leto. Posredna škoda (kjer so neposredno prizadete založbe) je verjetno precej večja.
Za kliping agencije, ki "piratizirajo" članke, se pripravlja skupinska tožba, vredna nekaj jurjev po sodelujočem avtorju.
O.
Knjižico bi lahko z lahkoto primerjali z piratstvom. Oz. z ebook torrent stranjo. Zato je edino smiselno, da se knjižnice prepove.
S prepovedjo knjižnic bi avtorji veliko več zaslužili, saj bi ljudje - ne glede na njihov socialni status - kupovali knjige kot za stavo.
Če prepoveš knjižnice, hkrati prepoveš tudi posojanje prijateljem, saj gre za isto stvar.. V analognem svetu z isposojo dobiš pravico do informacij v knjigi(jo prebereš), medtem ko z nakupom dobiš dejansko v roko lastnino, v kateri je ta informacija. Zato z nakupom jasno tudi pridobiš pravico do nadaljne posoja ali preprodaje, to je vse v zakonih.
V digitalnem svetu pa je posojanje in prodaja knjige eno in isto. V obeh primerih dobiš pravico do informacij (teksta v knjigi), kar je v bistvu isto, kar dobiš z izposoj v analognem svetu. No tej "izposoji" amazon še vedno reče nakup, tako se pač lepše sliši,
In tu pridemo do ekonomskega problema. V analognem svetu denar prinašajo nakupi knjige, izposoja pa ne. Zato analogna prodaja stane več, da pokrije tudi denar iz izposoje. V digitalnem svetu pa torej obstaja samo izposoja. In če obstaja samo izposoja so pravila igre drugačne, sedaj je treba dejansko izposojo zaračunati, ker je to edini prinašalec denarja. Zdaj pa, ali boš zaračunal za vse enako, ali boš zaračunal samo nekaterim, ali pa nekaterim več... to je stvar svobodne izbire poslovnega modela.
In pridemo do POPOLNOMA enakega problema kot pri muziki, piratstva. In kak poslovni model se je v svetu muzike izkazal za ekonomsko uspešnega pri pojavu piratstva? --> Naročnina ali z oglasi podprta STORITEV, kot je Spotify. Torej nič več nakupa posameznih knjig/muzike, pač pa naročnina, to je poslovni model, ki deluje v digitalni dobi.
Med knjigami in muziko je vseeno ena velika razlika - muzičari lahko dobršen del denarja zaslužijo s koncerti, in jim plate in vrtenje na radijih ne predstavlja samo direktnega zaslužka, temveč tudi reklamo (nekaterim celo predvsem reklamo, zaradi česar so se pripravljeni delu tega direktnega zaslužka tudi odpovedati). Pisatelji z branjem svojih del ne morejo zaslužiti praktično ničesar in nastopajo zgolj zato, da prodajo kakšen izvod več. Drugače povedano, muzičari veliko lažje znižajo ceno svojih digitalnih izdelkov, kot si to lahko privoščijo pisatelji.
Položaj pisateljev je zaradi tega bolj kot z glasbeniki primerljiv s programerji.
Med knjigami in muziko je vseeno ena velika razlika - muzičari lahko dobršen del denarja zaslužijo s koncerti, in jim plate in vrtenje na radijih ne predstavlja samo direktnega zaslužka, temveč tudi reklamo (nekaterim celo predvsem reklamo, zaradi česar so se pripravljeni delu tega direktnega zaslužka tudi odpovedati). Pisatelji z branjem svojih del ne morejo zaslužiti praktično ničesar in nastopajo zgolj zato, da prodajo kakšen izvod več. Drugače povedano, muzičari veliko lažje znižajo ceno svojih digitalnih izdelkov, kot si to lahko privoščijo pisatelji.
Položaj pisateljev je zaradi tega bolj kot z glasbeniki primerljiv s programerji.
O.
Kakšna je pa primerjava med knjižnicami in e-book torrenti? :)
Od izposoje v knjižnici nekaj malega avtorji dobimo (če se ne motim, četrt evra na izposojo, s tem da šolske knjižnice ne štejejo), od kraje na torrentih pa čisto nič.
A nekateri se vseeno radi pritozujejo, ceprav jih nihce ne piratizira
Ta zdaj malo nakladaš, ali znaš mogoče en konkreten primer takšnega avtorja povedati?
Za enega ugibam, da je digitalcek. Nenehno razlaga, da [vstavi omalovazevalne izjave] Slovencem pa ze ne bo nicesar prodajal, ker si ne zasluzimo, hkrati pa ga menda vsi piratiziramo. Drugi je, recimo, bivsi sosed doma iz ulice. Otrokom nam je pogosto pripovedoval zgodbe, ki si jih je sproti izmisljeval. Vsaj v vec letih iskanja pripovedk in pravljic, domacih in tujih, nisem nikjer nasel cesa taksnega. Zapisovati jih ni zelel, tako da so bile samo za nas. Glede na material na trgu verjamem, da bi tudi njemu slo dobro. Ker je pred par leti preminul, zapisal pa se vedno nic, ga zagotovo nihce ni piratiziral.
Za kliping agencije, ki "piratizirajo" članke, se pripravlja skupinska tožba, vredna nekaj jurjev po sodelujočem avtorju.
Tole me je pa vedno zanimalo, kako tem agencijam znese, zakaj ne posredujejo recimo le informacije "ta in ta casopis, stran toliko, tamle je clanek". Za radijske oddaje, ki niso nikjer arhivirane, to sicer ni izvedljivo. Hvala za pojasnilo.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
