Znanost in ovire v znanosti

Znanost temelji na razumu, na logiki, na opisovanju s pomočjo matematike, gramatike, funkcij, algoritmov, matematične logike, računalniških programov itd...
Vsi ti koncepti so enako močni in lahko opišejo določen del.

Matematika je že pred 60-imi leti dokazala česar pravzaprav ne morejo opisat. V principu se ne da določenih stvari opisat. To je matematično dejstvo in je dokazano že zdavnaj.

Pa se ljudje kar nočejo zavedat, da je velika večina stvari v realnosti pravzaprav neopisljivih. Večina vsakodnevnih stvari v realnem življenju je neopisljivih. To je problem današnje znanosti.

Večina stvari v realnem življenju je neopisljivih, seveda ne vse stvari.

Začel bom z matematiko. Racionalni ulomki in pa realna števila.

Racio pomeni razum. Racionalna števila so na nek način dosegljiva razumu.
Realna števila so pa v veliki večini sestavljena iz iracionalnih števil, kar pomeni, da so razumu nedosegljiva.

Enostavno je realnost, tako kot so že matematiki zelo dobro postavili to ime, realnost je iracionalna. Realnost je razumu nedosegljiva.
Realnost je tako zelo bogata, da jo razum s svojo logiko in s svojimi opisi enostavno ne more opisat. Zmanjka nam besed za to, da bi opisali realnost.

@globalna80: Ne filozofiraj. Omenjena števila so lahko poimenovana tudi kot mavrična ali pravljična, pa njihove definicije to prav nič ne spremeni.

globalna80 je 18. sep 2012 ob 16:34 izjavil:

Realna števila so pa v veliki večini sestavljena iz iracionalnih števil, kar pomeni, da so razumu nedosegljiva.

Ne vem, no, pomoje ima zelo malo ljudi tezavo z razumevanjem dolzine diagonale v kvadratu ali kocki.

JanK je 18. sep 2012 ob 16:38 izjavil:

globalna80 je 18. sep 2012 ob 16:34 izjavil:

Realna števila so pa v veliki večini sestavljena iz iracionalnih števil, kar pomeni, da so razumu nedosegljiva.

Ne vem, no, pomoje ima zelo malo ljudi tezavo z razumevanjem dolzine diagonale v kvadratu ali kocki.

Potem razloži 4D (in višje) dimenzij(e), da bo jasno tudi 10 letniku v Somaliji.

globalna80 je 18. sep 2012 ob 16:41 izjavil:

@bluefish. Se strinjam. Ali ima znanost že znanstveno definicijo za zavest?

Ima. V medicini je povsem konkretno definirana tudi motnja zavesti.

Ali jo lahko prilepiš? Znanstveno

@jype, ali se zavedaš kaj si mi dal?

Pod definicijo zavesti piše tole:

Defining consciousness

"The evolution of the capacity to simulate seems to have culminated in subjective consciousness. Why this should have happened is, to me, the most profound mystery facing modern biology" Richard Dawkins, The Selfish Gene. Since 1976, it has remained so.

In 2004, eight neuroscientists felt it was too soon for a definition. They wrote an apology in "Human Brain Function":[75]

"We have no idea how consciousness emerges from the physical activity of the brain and we do not know whether consciousness can emerge from non-biological systems, such as computers.

Consciousness @ Wikipedia

Nikjer znanstvene definicije, samo predlog" An operational definition proposed in 2012"

Ena izmed bolj čudnih zadev je število i (i na kvadrat=-1)

@jype, dej mi potem prosim linkaj to znanstveno definicijo iz te strani, ker je ne najdem. Najdem samo predlagano neznanstveno definicijo.

globalna80> @jype, dej mi potem prosim linkaj to znanstveno definicijo iz te strani, ker je ne najdem. Najdem samo predlagano neznanstveno definicijo.

Sem ti že. Na voljo imaš številne definicije, ki ustrezajo potrebam različnih področij znanosti.

Medicina ni znanost oz. veja le te?

globalna80> Saj tudi na tej strani piše, da je še prezgodaj za znanstveno definicijo zavesti.

Za enoznačno definicijo, ki bi ustrezala vsem - vsekakor.

Za definicijo, ki zadostuje - nikakor.

Dokler ne prideš do tenzorjev nisi še nič vidu!

Znanost poskuša na nek način raziskovat zavest samo nima pa enotne znanstvene definicije kaj zavest je.

Zavest je subjektivna. Lahko jo doživiš, lahko jo živiš, lahko si zavest, ne moreš jo pa opisat.
Tisto, kar je opisljivo in dosegljivo z matematiko, z formulami, z znanostjo itd. je objektivno.

Po definiciji objektivno pomeni tisto kar lahko opišeš, zmeriš in to znanost lahko sprejme. (ponovljivost, zmerljivost, opisljivost)
Vse ostalo in skoraj vse v realnosti je "vse ostalo" in je neopisljivo.
In ker je neopisljivo ne more biti objektivno, realnost nikakor ne more postati objektivna v tem znanstvenem smislu. Lahko jo pa subjektivno doživimo. (neposredna izkušnja)

Zavest ni objektivna zato, ker jo znanstveno ne moreš opisat. Zavest je subjektivna.
Če zavesti znanstveno ne moreš definirat potem ni vse znanstveno opisljivo in določljivo, mar ne? Koliko % realnosti zazna naše nepopolno človeško oko? 10 %? Je to vsa realnost?

Znanost je en sam velik nateg Boga, ki preizkuša našo vero.

Saj si hotel to povedati? Ker nekako ne vidim poante te debate.

Kako jaz vidim znanost?

Človek je vedno razmišljal, znanost pa je le plod njegove radovednosti in dognanj. Na kratko, izkušenj. Znanost se je skozi človekovo zgodovino spreminjala, ploščata Zemlja je postala okrogla in ni bila več središče vesolja, čeprav se v vsem tem času v samem bistvu ni spremenila kaj dosti. Spreminja se samo naše zavedanje sveta. Bolj kot spoznavamo svet, bolj se spremeni naša predstava o njem.

Znanost je spoznavanje našega sveta. Osnovana je na dognanjih, ki izvirajo iz dejstev. Res je, da naša percepcija dejstva močno vpliva na dognanja. Vendar je to še vedno boljše kot beg v domišljijo za vsako malenkost, ki si je ne znamo razložiti. Religija, duhovnost in vse to paranormalno - vse to so hiše iz kart, ki se zrušijo takoj, ko preverimo, kako trdne so v bistvu te karte. Znanost? Znanost pa so cegli, ki jih lahko sami potipamo in potežkamo.

Kadarkoli lahko sam preverim vse nauke znanosti. Lahko grem na stolp v Pisi in odvržem jabolko ter tako spoznam težnost. Lahko bi se sam naučil izdelovati rakete - za začetek modele - in spoznal resnico o vesolju tam zunaj. Lahko bi se vrgel v kemijo in skozi laboratorijske eksperimente spoznal povsem drug svet. Lahko bi se vrgel v medicino in do potankosti spoznal vsako človekovo žilico in celico. Vse to je dejansko dokazljivo in otipljivo.

Paranormalno, po drugi strani, pa ni tako stabilno. Lahko bi šel v Loch Ness s celim kupom fotografske in potapljaške opreme, vendar Nessie ne bi našel v 10-ih letih, niti če bi izpraznil celo jezero. Pa vendar bodo ljudje še vedno naprej gonili svoje o pošasti iz Loch Nessa. Lahko bi šel lovit duhove, vendar jih nikoli ne bi našel, našel bi samo miši na podstrešju, pokvarjeno napeljavo v steni in halucinogene hlape v kleti. Vendar bodo ljudje še vedno s strahospoštovanjem govorili o duhovih, ki jih v bistvu nihče ni zares videl. Samo verjeli so nekomu, ki da jih je videl, verjeli so razmazanim fotografijam, ki se pojavljajo celo v dobi izredno učinkovitih fotoaparatov. Dandanes ima vsakdo svoj telefon z fotoaparatom. Zakaj je potem dandanes vse manj "paranormalnih" slik in ne več, kot bi bilo pričakovati od izredne pokritosti? Zakaj se med seansami noben duh ne odzove mojemu klicu?

Zakaj so vse te paranormalne in duhovne zadeve zgolj nepreverjene in neverodostojne izpovedi drugih ljudi? Zakaj se meni nikoli ne zgodi nič takega? Pa ne, da bi bil nepozoren, nasprotno, vse odkar se zavedam, opazujem svojo okolico. Opazim veliko podrobnosti, ki bi ušle povprečnemu človeku.

Raje se bom držal zanesljivih ceglov kot pa neotipljivih kart, hvala lepa.

Ocitno je to ista debata kot tam: Raziskave s kirlianovo kamero