NASA - Danes ob predvidoma 7.31 uri po slovenskem času na Marsu pristaja vozilo MSL Curiosity, ki ga je NASA izstrelila 26. novembra lani. Na Marsu sta že roverja Spirit in Opportunity, ki sta bila projektirana za nekaj mesecev delovanja, a je Spirit deloval sedem let in utihnil šele leta 2010, Opportunity pa še vedno deluje. Curiosity bo naslednji rover, ki bo pristal na Rdečem planetu, a se bo od predhodnikov nekoliko razlikoval. Na prvi pogled zlasti po velikosti, saj bo dvakrat daljši, petkrat težji in vsebuje desetkrat več znanstvene opreme.
Po osmih mesecih na poti bo Curiosity pristal s precejšnjo natančnostjo (elipsa 20 x 7 kilometra, medtem ko prejšnja roverja 150 x 20 km). NASA cilja na krater Gale, kamor naj bi se rover spustil. Pristanek na Marsu ni enostaven, saj je atmosfera tam preredka (tisočinka Zemeljine) za uporabo zgolj padal ali zračnega zaviranja, hkrati pa predebela, da bi lahko brez povzročanja nestabilnosti pojemek ustvarili z raketnim pogonom (raketni protipotisniki). Zato bo pristanek sestavljen iz več stopenj, začel pa se bo s ciljanim priletom s hitrostjo 5-6 km/s v Marsovo atmosfero in bo trajal sedem minut, ki jih NASA imenuje "sedem minut strahu". Sama atmosfera bo plovilo upočasnila do 500 m/s in ga segrela na 1500 °C. Potem se bo na višini 12 km odprlo padalo. Ko bi hitrost padla na 160 m/s, bo odpadel toplotni ščit, protipotisniki pa bodo hitrost zmanjšali na 30 m/s. Zadnji del pristanka bo opravil tako imenovani "nebesni žerjav", ki bo plovilo počasi ustavil in nežno spustil na površje. Pomembno je, da se takoj po pristanku niti žerjava s plovilom pretrgajo, sicer ga lahko žerjav potegne nazaj kvišku.
NASA pravi, da je pristanek to pot najbolj delikatna faza misije, ki lahko pogubi več kot 2,5 milijarde dolarjev vredno znanstveno opremo. Vzemimo, da bo pristanek uspel in da se bo Curious znašel v kraterju. Eno tono težko vozilo bo poganjal jedrski reaktor, tako da naj bi naslednje dve leti prevozil do 200 metrov dnevno. Opremljen bo z vrsto instrumentov, ki bodo iskali življenje in analizirali podnebje in geologijo Marsa. Hkrati bodo merili sevanje in druge parametre, katerih poznavanje je pomembno za morebitno človeško kolonizacijo Marsa. NASA je optimistično prepričana, da bo misija uspela, čeprav je od dosedanjih odprav na Mars uspela le dobra tretjina.
Dodatek: Pristanek je uspel po načrtih, kar je že četrti uspešni pristanek roverja na Marsu od štirih.
Zakaj se je, v zadnjem obdobju, ko sem bral novice o MSL, toliko razlikovala življenjska doba vozila. Nekje je pisalo, da ima reaktor za 2 leti in to sem tudi mislil sam, dokler nisem prebral novice tukaj.
Poleg dveh let, ki se je največkrat pojavljala v novicah, se je omenjalo še 7 mesecev (to sem najbrž jaz zamešal z časom potovanja), ampak nikoli ni bila omenjena tako visoka številka - 14let.
Iz wikija:
It is designed to explore for at least 687 Earth days (1 Martian year) over a range of 5 by 20 km (3.1 by 12 mi).
Kje ste vi dobili 14 let?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
ker 3. daljinski avtek na marsu je pomemben za nas zakaj že? da bo nabiral še malo peska in kamenčkov?
Mislim da si zgrešil ves point raziskav česarkoli. Raziskuje se za napredek in čeprav se teb zdi neumno brskat kamenčke po Marsu, NASA pač ni takega mnenja. Ker roko na srce, pred dejanskim brskanjem z robotki je bilo vse skupaj zgolj ugibanje o sestavi rdečega planeta. Šele ko dobiš fizične vzorce lahko začneš sestavljat večjo sliko. Zakaj pa je to pomembno, če imamo res načrte enkrat kolonizirat druge planete moraš nekje začet. Ampak ne proti soncu ker sta Merkur in Venera povsem neuporabna planeta, Mars pa je korak stran od sonca in naslednji sosedni planet z več potenciala. Naša generacija od tega sicer verjetno ne bo imela kaj dosti ampak čez 500 let pa ne veš kam bo šla naša vrsta...
Dokler Američani dajejo po 500 milijard na leto za vojsko (in tudi vojno), je vsakršen argument zakaj nebi 2 miljardi raje dali za pametno naložbo X, kot pa da ju damo za pametno naložbo Y, totalno brezpredmeten.
Vedno je mogoče denar porabit za nekaj slabšega kot misijo na Mars. Recimo za reševanje nespametno zapufanih bank. Zato niti ne načenjajte debate o kešu.
T-h-o-r> ker 3. daljinski avtek na marsu je pomemben za nas zakaj že? da bo nabiral še malo peska in kamenčkov? :))
Saj ni za vas, za nas je.
why
a ne bi bilo boljše ti 2 milijardi vrečti v genetske raziskave, raziskave zdravil
ne pa za kopanje zemlje na marsu
Take izjave mi vedno dvignejo pritisk. Tiste 2miljarde je špukec v morje. Z njim bi si kvečjemu kakšen general rit brisal, če nebi šlo za tole zadevo. Koliko ima USA letno budgeta za vojsko, homeland security, letalstvo? Tam nek 800miljard? Tebi se pa zdi sedaj 2miljarde metanje denarja bek za večletni projekt?
heh, morbov živec je počil hitreje :)
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
vožnja avtomobilčka po marsu pa k temu ne pripomore
kaj ima asteroid z marsom? pa ajde, če bi poslali prvič nekaj gor, pa tičita goraj že 2 podobni vozili, ki sta kopali kamenje tam
a) GSO so tako dobro sprejeti med ljudmi ... oh, wait.
b) Pristanek vozila velikost avtomobila (Curiosity) je itak enak pristanku mikrovalovke (oba roverja pred Curiosity-jem). Ker ljudje bodo prisla z vozili velikosti mikrovalovke, ka-li?
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Zakaj se je, v zadnjem obdobju, ko sem bral novice o MSL, toliko razlikovala življenjska doba vozila. Nekje je pisalo, da ima reaktor za 2 leti in to sem tudi mislil sam, dokler nisem prebral novice tukaj.
Za dve leti so financirani. Torej potencialno se lahko začne čez dve leti kongres usajat, da zadeve ne bodo več financiral, ker bi rajši en tank več. 14 let je pa minimum kolikor naj bi plutonijeva baterija zdržala in vsaj tolk časa se lahko rover tudi prevaža okrog (če kaj drugega prej ne odpove).
Se mi zdi impresivno, da je pristal z 0,4 m/s glede na to da je 2 tonsko vozilo. Sicer nisem dvomil v thrusterje, bolj zaskrbljujoči so bili kabli po katerem so ga spustili. Lahko bi se napačno odklopili, zavozlali, zataknili ali kaj podobnega in bi lahko šlo vse narobe. Najbrž so bili tudi thrusterji na visečem roverju, da so ga stabilizirali med zibanjem.
Sicer pa mi še zdaj ni jasno, zakaj so uporabili še žerjav. Zakaj ni lander lepo dostavil roverja do tal in potem odletel? Mogoče bi preveč zaprašil vse skupaj, drugega razloga ne vidim..
Sicer pa čestitke za tak pristanek, mnogo stvari bi šlo lahko narobe..
Zame je ta dogodek pomemben zgolj zato, ker smo naredili nov pomemben korak v smeri kolonizacije vesolja. Čim prej napredujemo v tej smeri, tem svetlejša je prihodnost človeštva.
Zakaj se je, v zadnjem obdobju, ko sem bral novice o MSL, toliko razlikovala življenjska doba vozila. Nekje je pisalo, da ima reaktor za 2 leti in to sem tudi mislil sam, dokler nisem prebral novice tukaj.
Poleg dveh let, ki se je največkrat pojavljala v novicah, se je omenjalo še 7 mesecev (to sem najbrž jaz zamešal z časom potovanja), ampak nikoli ni bila omenjena tako visoka številka - 14let.
Iz wikija:
It is designed to explore for at least 687 Earth days (1 Martian year) over a range of 5 by 20 km (3.1 by 12 mi).
Kje ste vi dobili 14 let?
Primarna misija je dolga 2 leti, tako, kot je bila za Spirit in Oppurtunity 90 dni. Pa se Oppurtunity po 8 letih še vedno vozi okoli in pošilja slike.
Reaktor bo ca. 14 let proizvajal dovolj moči za motorje in znanstvene instrumente. Močno dvomim, da bodo po dveh letih kar prekinili kontakt in oznanili konec misije. To je samo spodnja meja za uspešno misijo.
probably not (pa ne, da ne bi rabili pobegniti, ne bo nam uspelo)
tebi verjetno res ne, zato ni treba govoriti "nam" ampak raje "njim". 40 let nazaj je človek stopal po luni, čisto nobenih omejitev ni, da ne bi kdaj še kje drugje in tam gradil bivališča.
Psst, ne omenjaj hoje bo Luni, se bojo koj oglasili teoretiki zarote.
Se pa pri tem sprašujem, kaj si ti teoretiki zarote mislijo o Radovednosti na Marsu. Ni oprijemljivega dokaza, da je sonda dejansko pristala. Vse, kar imamo, so nejasni posnetki in podatki, ki bi jih lahko kdorkoli potvoril.
Brez izredno učinkovitega sistema transporta nau nč z osvajanjem sosednjih teles. Človek na marsu bi moral vsaj 1x letno pridet nazaj na zemljo za rehabilitacijo. No razen če jim uspe naredit kak gravity machine gor na luni ali marsu.
probably not (pa ne, da ne bi rabili pobegniti, ne bo nam uspelo)
tebi verjetno res ne, zato ni treba govoriti "nam" ampak raje "njim". 40 let nazaj je človek stopal po luni, čisto nobenih omejitev ni, da ne bi kdaj še kje drugje in tam gradil bivališča.
40 let nazaj je stopal po luni in že takrat ni bilo prav nobene ovire, da ne bi tudi po marsu
in še danes je ni
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
če ne bi bilo ovir, bi stopali po marsu. ovire so, danes predvsem finančne. če bi se odločili, bi imeli v petih letih dovolj veliko raketo, ki bi lahko astronavte ponesla na mars, ampak dandanes so očitno prioritete druge. ko je bilo raziskovanje vesolje prioriteta, so saturn V razvili v podobno dolgem času in to iz skorajda niča
