Na Marsu sta že roverja Opportunity in Spirit. Slednji je po sedmih letih delovanja izdihnil, medtem ko Opportunity še vedno veselo leze po površju. V sedmih letih je prevozil dobrih trideset kilometrov in nas skupaj s sestrskim roverjem oskrbel s kopico novih informacij o Rdečem planetu. Zanimivo je, da je bila ta misija sprva načrtovana kot 90-dnevna misija, a roverja enostavno nista želela umreti.
Curiosity pa vozi na Mars desetkrat več znanstvenih instrumentov od svojih starejših kolegov. Z njimi bo ugotavljal, ali bi bilo lahko življenje kdaj vzniknilo na Marsu, poskušal okarakterizirati Marsovo podnebje in pridobiti čim več podatkov o geologiji planeta, kar so prvi koraki v človeškem osvajanju Rdečega planeta. V ta namen bo na površju iskal organske spojine, raziskoval pojavnost in razmerje elementov SCHNOPS (zabavna kratica za žveplo, ogljik, vodik, dušik, kisik in fosfor kot osnovne elemente za življenje), kemijsko, izotopsko in mineraloško zgradbo površja, raziskoval cikla vode in ogljikovega dioksida itd. Skupaj ima Curiosity dobro tono in meri več kot tri metre v dolžino in dva v višino. Po predvidevanjih bo pristal v kraterju Gale. Poganjal ga bo RTG (električni generator na jedrski pogon), saj NASA ne želi ponovno tvegati s sončnimi celicami. RTG-je so uporabljali že prvi vesoljski objekti, ki jih je zgradi človek, recimo v programih Pioneer, Viking in Voyager.
Medtem pa Rusom ni uspelo z lastnim plovilom Fobos-Grunt, ki je sicer merilo na Marsovo luno Fobos. Po neuspeli izstrelitvi je gluho obtičalo v Zemljini orbiti, kjer z njim dva tedna sploh niso mogli vzpostaviti stika. Tudi po torkovi vzpostavitvi stika pa prognoza ni dobra, saj se Fobos-Grunt ne odziva na ukaze in na Zemljo ne sporoča telemetrije, tako da jim najbrž ne bo uspelo sprožiti druge potisne stopnje in ga poslati proti Marsu.
No, če je posadka shuttlov lahko tako pristala, ne da bi strmoglavila, mislim da smo ziher.
Shuttle je pristajal kot tradicionalno jadralno letalo pod neposrednim nadzorom pilota, ki se je za to dolga leta pripravljal. Curiosity bo vstopil v atmosfero z standardno kapsulo, pristal pa z nikoli preizkušeno metodo, ki se je na zemlji zaradi drugačne atmosfere in gravitacije ne da preizkusiti, pod avtonomnim nadzorom računalnika v roverju, 20 svetlobnih minut stran od zemlje. Po polomu s Fobos-Grunt samo upam, da bo NASA bolj uspešna od Rusov.
Pristajalni modul, ki deluje podobno kot multikopterji je preizkušen, modelarji že furajo podobne zadeve za male pare. Zadeva je v osnovi enostavna (servo sistem) da se jo da narediti v diskretni logiki, po rusko z elektronkami... Večjo težavo vidim, če pristanejo na eno mal večjo skalo, s katere se ne morejo odpelat.
Ob gledanju videa sem slišal znan zvok modemske povezave. Slučajno kdo ve, kakšno hitrost dosega?
poglej poglej, pacificblue na izklopu kopira članke iz slo-tech, članke torej, od katerih izklopu priteka denar. če vam je kaj do strani, se boste zbunili (enake stvari počenjajo na partisu)
Čudi me to, da ima kamera za snemanje površja le 2 megapiksla.
Kaj bi ti rad, da bi prenašali podatke od 25 megapikslov za vsako sliko... še 2 je preveč.
Pošiljanje bitov je počasno preko modema.
Sem bil enkrat v K4, ko je ena nasina predstavnica predstavljala nek projekt in je bil z mano eden, ki ne pade kar tako na podatke in ji je prekalkuliral, da z modemom ne morejo prenesti toliko podatkov, kot ona pravi in potem je razložila zakaj tako in kako rešitev imajo zato. Pozabil- itak.
Važna je optika in kvaliteta tipala! Sliko pa kot kolaž sestavijo na zemlji. To bi pa tehnično ozaveščeni bralci slo-techa lahko vedeli .
ps: poglejte komentarje na tujih straneh (kot npr tale izklop). Da reče človek, da se za znanost preveč denarja zmeče, pokaže koliko vedo ljudje o čem drugem kot o lastni riti .
No daj, povej eno tako cenejšo, manj zakomplicirano in preizkušeno metodo za pristajanje? Ker jaz sem dobil občutek, da si precej površno spremljal zadevo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
No daj, povej eno tako cenejšo, manj zakomplicirano in preizkušeno metodo za pristajanje? Ker jaz sem dobil občutek, da si precej površno spremljal zadevo.
Tako. 5x večji in težji (>900kg napram 180kg spirita), zato ker ima več kot 10x težjo znanstveno opremo (80kg proti manj kot 7kg) . Teža je glavni razlog, da se landing ne bo izvedel enako kot pri spirit/opportunity. Razlogov je pa seveda več...
Ob gledanju videa sem slišal znan zvok modemske povezave. Slučajno kdo ve, kakšno hitrost dosega?
Kolikor vem ima Mars Reconnaissance Orbiter 6Mbps bandwidtha do zemlje. Nevem pa koliko ga ima Curiosity do MRO-ja ampak je številka zagotovo precej manjša. Spirit in Opportunity se mi zdi sta začela z 64Kbps in kasneje dobila software upgrade na 256Kbps. Direkt iz DSN na rover je pa zadeva tolk počasna, da so že stari telefonski modemi skoraj rakete.
za moje pojme so full prevec zakompicirali s fazo pristajanja.... tle bi lahko veliiiik ceneje skozi prisli...mogoce tudi bolj ziher...
je velik manj zakompliciranih in preizkusenih metod za pristajanje....
Ne vem, tudi meni se zdi tole pristajanje presneto zakomplicirano. Precej stvari gre lahko narobe in zadosti je samo _malo_ večji udarec pri pristanku, pa gre lahko kakšno kolo v franže. Ne vem, kaj je narobe z velikim padalom in nekaj airbagi pod roverjem. Verjetno je padalo toliko težje? Lahko se tudi zaplete v roverja po pristanku, to je res. Ampak spuščanje na zajlah proti površju?
- DAN Ruski poskus za zaznavanje vode, vezane v mineralih do globine 0,5 m pod površjem
Haha :D To me je spomnilo na tale vic: - voznik Mercedeza: tako udobnega avtomobila še nisem vozil - voznik BMW-ja: pripnite se fantje, nekaj bom poskusil
remember, the clock is ticking. run like no tomorrow.
Ne vem, tudi meni se zdi tole pristajanje presneto zakomplicirano. Precej stvari gre lahko narobe in zadosti je samo _malo_ večji udarec pri pristanku, pa gre lahko kakšno kolo v franže. Ne vem, kaj je narobe z velikim padalom in nekaj airbagi pod roverjem. Verjetno je padalo toliko težje? Lahko se tudi zaplete v roverja po pristanku, to je res. Ampak spuščanje na zajlah proti površju?
Pri nadzorovanem spuščanju po zajlah lahko pride do malo večjega udarca, pri padcu s padalom pa ne? Po kaki logiki? Sicer se pri pristanku s padalom tudi zadnji stadij opravi z raketnimi motorji. (ki bi pri vozilu predstavljali odvečno težo in prostor).
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Tudi če na Marsu piha vihar s hitrostjo 200 km/h, ima veliko manjšo moč kot šibak vihar na Zemlji, gostota zraka na Marsu je namreč veliko manjša kot na Zemlji.
Koliko pa ima radioaktivnega materiala v RTG-ju? A lahko kotaminira vzorce oz okolico - vem, da rusi teh zadev nimajo ravno v hisi oz. bivaku tam na koncu zemlje...? Pa tudi verjetno ni ravno pametno onesnazevati tuj planet z radioaktivnim materialom!
Koliko pa ima radioaktivnega materiala v RTG-ju? A lahko kotaminira vzorce oz okolico - vem, da rusi teh zadev nimajo ravno v hisi oz. bivaku tam na koncu zemlje...? Pa tudi verjetno ni ravno pametno onesnazevati tuj planet z radioaktivnim materialom!
Se bodo Marsovci maščevali? Radioaktivnega materjala je na Marsu en kup. Tista kila več je pljunek v morje. Le zadeva je "malo" bolj koncentrirana
Tist material v RTG je lepo zaprt in zaščiten, tako da ne bo ničesar kontaminiral. Je pa to zdaj druga pesem, rover bo lahko delal tudi pozimi, v peščenem viharju, nima veze.
Hehe, nima x86, ampak PowerPC. Čudno, da nima ARM... :)))
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
In XP-je bi moral imeti + update na poti gor vklopljen. Verjetno ima celo kakšen star model PowerPC-jev, ki se je izkazal za izjmeno robustnega. Če bi vlekek vzporednico z Intlom, bi dal noter kakšnega od prvih Pentiumov, ki pa so imeli neke težave s pravilnim računanjem
To misliš tisti floating point bug? Kolikor vem, je bilo težko sploh uporabiti procesor na takšen način, da je bug vplival na delovanje oz. izračun... pa mislim, da so stvar popravili še pred 350nm proizvodnim procesom, torej čisto taprvi 66mhz, pa taprvi steppingi do 100hmz. Torej preden je pri nas sploh kdo videl Pentiume . Kako pa veš, da so taprvi pentiumi bolj robustni, kot recimo P3 ali Core2? Resen sončni izbruh bo verjetno ruknil vse razen kakšnega military grade i8088
Meni se je sprva pristanek tudi zdel malo kompliciran ampak sem se spomnil da na marsu so padala zelo neučinkovita in tisti baloni pri 1 toni bi tudi težko zdržali udarec.
Po vedeo sodeč je pa na marsu zelo dolgočasno saj niti ene gostilne ni
When you look long into an abyss, the abyss looks into you
No pač, kasneje so zrihtali... jaz se nisem sekiral, je Pentium 100 super delal . Tisti amdji 120mhz so pa delali slabše kot intelov 486DX4 na 100mhz. Kaj šele windows aplikacije na Pentiumu 66, je šibal še hitreje...
Meni se je sprva pristanek tudi zdel malo kompliciran ampak sem se spomnil da na marsu so padala zelo neučinkovita
Vidš, na to sem pa pozabu. Verjetno imajo manj mase thrusterji + dodatno gorivo za pristanek kot _veliko_ padalo, ki bi zadostovalo za mehek pristanek. Upam seveda, da imajo rezervne thrusterje, ker če samo 1 odpove, je konec veselja.
.
. 
...