» »

Sonda InSight pristaja na Marsu!

Sonda InSight pristaja na Marsu!

NASA - Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom, kar je mogoče interpretirati na več načinov. Res približno dve tretjini pristankov na Mars spodleti, a po drugi strani je sovjetski Mars 3 leta 1971 uspešno pristal, a čez nekaj sekund ugasnil, britanski Beagle 2 je pristal nepoškodovan, a zaradi enega zvitega panela sončnih celic ni mogel komunicirati z Zemljo. Kakorkoli, InSight bo poizkusil nadaljevati Nasino dobro statistiko.

Priletel bo s hitrostjo 20.000 kilometrov na uro in v atmosfero vstopil pod kotom 12 stopinj. Kaj več, pa bi ga vročina skuhala, kaj manj, pa bi se odbil v vesolje. Med pristajanjem bo izpostavljen 12-kratnemu zemeljskemu pospešku. Po treh minutah in pol se bo sprožilo padalo, ki ga bo bolj upočasnilo. Čez petnajst sekund bo z eksplozivom odstrelili toplotni ščit, še deset sekund pozneje pa bo iztegnil pristajalno podporo oziroma noge. Po nadaljnjih dveh minutah padanja s padalom bo sonda skočila iz ščita, odvrgla padalo in pristala s potisniki. Končni pristanek naj bi se zgodil 2-3 metri na sekundo.

Če bo šlo vse po sreči, bo InSight na površju v mirovanju pridobival pomembne podatke o planetu. Gre za seizmograf SEIS, ki bo analiziral notranjost planeta. Raziskovalci upajo, da bodo tako razvozlali skrivnost, kako natančno so nastali kamniti planeti v Osončju. Mars je precej bolj mrtev od Zemlje, saj so ognjeniki neaktivni, v notranjosti planeta ni delujočega dinama, tektonske aktivnosti ni. Drugi instrument poleg seizmografa je termična sonda, ki bo prodrla pet metrov globoko in merila toplotne tokove.

Predvidena življenjska doba misije je dve leti (eno na Marsu), lahko pa se še podaljša, če bo instrument v dobrem stanju. Z roverji je na primer NASA trimesečne misije podaljšala v večletne. Kako uspešen je bil pristanek InSighta, bomo dokončno videli šele jutri. Na koncu mora namreč uspešno razviti sončne celice, kar ni vedno mačji kašelj. To bo preveril orbiter Odyssey, ki kroži okrog planeta od leta 2001.

73 komentarjev

strani: « 1 2

mrTwelveTrees ::

No pa je pristal ravnokar.

MrNighthawk ::

Touchdown!

mrTwelveTrees ::

Sam že vidim da bo spet sranje, s prahom na sončnih celicah....

naj pošljejo nekoga gor da bo na vseh sondah in roverjih pobrisal prah dol s celic.

BT52 ::

Predstavljam si, da so še vedno zložene. Verjetno imajo obratni mehanizem, ki bi očistil panel v primeru težavah. Ugibam.

Hočem reči, če sprožijo zlaganje verjetno lahko očistijo panel.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BT52 ()

mrTwelveTrees ::

Zložene so zato, ker čakajo cca. 4h da se prah poleže da jih pol "odprejo".... ne verjamem pa da so narejene da jih spet "zaprejo" ....da bi se prah iz njih usul dol ?

BT52 ::

Ja ok verjetno je kak razlog zakaj?

BT52 ::

Aha gledam, da dizajn pahljače tega ne omogoča. Ne vem pa če se panel štela po kotu oziroma ali je povsem fiksen.

Veter bo naš prijatelj. Sicer kar močan veter pa vendarle.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BT52 ()

FlyingBee ::

Zakaj pa ne, saj se le davkoplačevalski denar troši.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

imagodei ::

Počasi bi lahko začeli razmišljati, da bi skupaj s sondo poslali na Mars tudi kakšne kvadkopterje ;) Če za nič drugega, vsaj za slike/videe pokrajine iz višine nekaj 10 m.

Če bi pa znali kakšne simpl maintenance taske opravljat, kot npr. čiščenje prahu iz sončnih celic, pa še tolk boljš. ;)

Mal za šalo, mal za res.
- Hoc est qui sumus -

mrTwelveTrees ::

Hehe... po moje imajo kavadrokopetji preveč zahtevne računalnike, ker koliko vem je računalniška oprema ki je v teh sondah zeloooo podhranjena ker mora preživeti kritične temperature, sevanje itd... :)

harmony ::

V sajns fiksn filmih je vse tako na izi, v resnici pa smo "komaj" eno sondo poslali na Mars. :(

FlyingBee ::

V filmu Red Planet iz 2000 celo čelade snamejo, hehe.

BT52 ::

mrTwelveTrees je izjavil:

Hehe... po moje imajo kavadrokopetji preveč zahtevne računalnike, ker koliko vem je računalniška oprema ki je v teh sondah zeloooo podhranjena ker mora preživeti kritične temperature, sevanje itd... :)


No podhranjena ja. Ok kolko vem bolj iz razlogov poznavanja delovanja, ter s tem povezane same zanesljivosti celotnega sistema. Znani so HW bugi, koda je že zelo preverjena. Seveda tega pa ne moreš doseč v kratkem času. In ergo imaš pač velik časovni zamik do "novih" tehnologij na području čipovja. Dodamo še ROI in nepotrebo po novi procesirni moči in imamo dovolj dober čip, ki še vedno opravi svojo nalogo.

Evolve ::

in zdej?

imagodei ::

FlyingBee je izjavil:

V filmu Red Planet iz 2000 celo čelade snamejo, hehe.

V Total Recall iz 1990 tudi. Your point?
- Hoc est qui sumus -

Raptor F16 ::

imagodei je izjavil:

Počasi bi lahko začeli razmišljati, da bi skupaj s sondo poslali na Mars tudi kakšne kvadkopterje ;) Če za nič drugega, vsaj za slike/videe pokrajine iz višine nekaj 10 m.

Če bi pa znali kakšne simpl maintenance taske opravljat, kot npr. čiščenje prahu iz sončnih celic, pa še tolk boljš. ;)

Mal za šalo, mal za res.


Al pa narediš samočistilne panele.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

imagodei ::

Lahko tudi to. :)

Dobro, že ko sem pisal o kvadkopterjih (itak na pol v šali) sem pomislil, da bi bilo še boljše imeti gor swarm mini robotov, ki bi lahko tudi sanirali kakšno zagozdeno kolo in whatnot... Ampak imam občutek, da preden bomo prišli do tako sposobnih semi-avtonomnih swarmbotov, bo že zdavnaj gor tudi človeška posadka in bo vsaka potreba po robotiziranih mehanikih odveč.
- Hoc est qui sumus -

FlyingBee ::

imagodei je izjavil:

FlyingBee je izjavil:

V filmu Red Planet iz 2000 celo čelade snamejo, hehe.

V Total Recall iz 1990 tudi. Your point?

Eden je omenil filme, pa sem se spomnil na to čudo, ko lahko po Marsu kar brez čelade skačejo, temperature pa so jim verjetno narobe kazale prej in potem, hehe.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

Raptor F16 ::

imagodei je izjavil:

Lahko tudi to. :)

Dobro, že ko sem pisal o kvadkopterjih (itak na pol v šali) sem pomislil, da bi bilo še boljše imeti gor swarm mini robotov, ki bi lahko tudi sanirali kakšno zagozdeno kolo in whatnot... Ampak imam občutek, da preden bomo prišli do tako sposobnih semi-avtonomnih swarmbotov, bo že zdavnaj gor tudi človeška posadka in bo vsaka potreba po robotiziranih mehanikih odveč.


Hah, robotki serviserji...
Problem teh Sci Fi (sicer ne slabih) idej je v tem, da stvari bolj zakomplicirajo kot izboljšajo.

Treba je strmeti k poenostavitvam, ki bodo izdelek naredile ROBUSTEN in TRAJEN. Kar pomeni tudi dodaten prostor za detajle, ki bodo omogočili samovzdrževanje. Na primer enostavne vrteče se metlice za čiščenje panelov.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

DexterBoy ::

Mar ne bi bilo najlažje, če bi nekdo poslal elektronsko sporočilom malim zelenim prijateljem s prošnjo po čiščenju panelov? Bi se jim že nekako oddolžili...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
http://www.avtofil.si/

brbr21 ::

Ena možnost je, da zapakirajo še Fato z metlo v sondo, druga pa samočistilni paneli. Očitno ta tehnologija še ni dovolj zrela.

Bwaze6 ::

InSight bo znanstvene instrumente (npr. seizmometer) na tla postavil z robotsko roko, ki ima 1.9 m dosega in 4 degrees of freedom. Upam, da so vzeli s sabo eno metlico. In komplet gedor. :))

dreta ::

Koliko pameti na kupu! Le kako jim je uspelo brez S-T rokovnjacev?

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

Sago ::

Pri quadcopterju bi bili "rahli" problemi z gostoto atmosfere in hlajenjem motorjev.

Qcube ::

Prva slika. Izgleda so imeli malo sreče da niso pristali na tistih skalah.

zavajon ::

FlyingBee je izjavil:

V filmu Red Planet iz 2000 celo čelade snamejo, hehe.

V filmu Aelita sploh ne rabijo čelad ;)

Qcube ::

Oz. morda ni bila sreča ker pri pristajanju z radarjem lahko izbere boljšo lokacijo in se izogne skalam.

mrTwelveTrees ::

Mislim da te "motorji" ki so zavirali na koncu so tako močni da bi še skale spodaj "odpihnilo" stran, ... (sicer ne zelo velike, ampak kar)

WhiteAngel ::

Ali so se fotocelice že razprle?

zee ::

WhiteAngel je izjavil:

Ali so se fotocelice že razprle?


Naj bi se.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
thorin: Dual Xeon E5-2630v3, 32 GB RAM, Nvidia Geforce GTX 1080

Invictus ::

Qcube je izjavil:

Prva slika. Izgleda so imeli malo sreče da niso pristali na tistih skalah.


Ko gledam tole slike, se mi zadeva na prvi pogled ne zdi ravno robustna...

Je pa to res samo "občutek" :)...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

Bwaze6 ::

WhiteAngel je izjavil:

Ali so se fotocelice že razprle?


InSight Mars Lander Unfurls Solar Wings Amid 'Quiet Beauty' of Red Planet

Glede pristajanja pa ja, mislim da je radar iskal tudi raven teren, ni bil samo za višinomer. Raketni motorji ne bi ravno veliko odpihnili, sonda ima samo 350 kg, večino hitrosti od 20.000 km/h pri vstopu v atmosfero itak pobere aerodinamično zaviranje, nato padalo od 1700 km/h do zelo nizkih hitrosti, raketni motorji prevzamejo le zadnjih 22 sekund pristanka, da upočasnijo sondo na 8 km/h.

KuntaKinte ::

Da niso mogli en gopro s selotejpom gor zalimat?

Bwaze6 ::

Lahko bi, in bi video počasi curljal proti Zemlji v naslednjih dneh. Nimajo ravno broadband neta gor.

harmony ::

Kar velik uspeh za clovestvo. Koliko je se vsega, a najbrz nam ne bo nikoli dosegljivo. Edino ce bo tako easy kot je v raznih star trekih in star gejtu.

FlyingBee ::

Nikoli nam ne bo uspelo kaj več, ker se ne bo dalo dovolj energije v dovolj majhno stvar spraviti oziroma ne bomo mogli nadzorovati, ko se bo sproščala. Ampak, ja, zelo velik dosežek in samo, če si ne dovoliš navdušenja, je to le ena ogromna skala daleč stran in denar gre praktično v luft.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

harmony ::

Torej verjeti v recimo Stargate varijanto je nesmisel? Ker ocitno bi bil samo "taksen nacin" potovanja mogoc.

Markoff ::

Bomo poslali na Mars eno ekipo iz filma The Core, pa nam bodo uštimali ponovni zagon jedra in s tem magnetno polje. Če ne njih, pa Čaka Norisa, ki bo udaril z nogo v tla.
Ad astra per aspera

7982884e ::

imagodei je izjavil:

Počasi bi lahko začeli razmišljati, da bi skupaj s sondo poslali na Mars tudi kakšne kvadkopterje ;) Če za nič drugega, vsaj za slike/videe pokrajine iz višine nekaj 10 m.

Če bi pa znali kakšne simpl maintenance taske opravljat, kot npr. čiščenje prahu iz sončnih celic, pa še tolk boljš. ;)

Mal za šalo, mal za res.

marsova atmosfera je 100x redkejsa od zemljine. na quadcopterje kar pozabi.

pegasus ::

So pa za to že razviti projekti letečih kril za marsovo atmosfero, ki bi bili zmožni pobliže pregledati kar nekaj kvadratnih kilometrov nekega terena.

Qcube ::

Krila bi bila uporabna samo z vertical takeoff, v nasprotnem primeru bi bila samo za en polet. Mogoče če bi bil quad ne na propelerje ampak na principu raketnega motorja in da bi tam počasi proizvajal gorivo in nato letel nekaj časa, čeprav potem bi vsakič dvignil toliko prahu da bi lahko bil problem.

imagodei ::

7982884e je izjavil:

marsova atmosfera je 100x redkejsa od zemljine. na quadcopterje kar pozabi.

A?

Tale sonda, kot že vse pred njo, je morala imeti toplotni ščit zaradi trenja z atmosfero. In tale sonda, kot že marsikatera prej, je zavirala s pomočjo supersoničnega padala. Že čez palec bi rekel, da kvadkopter bi lahko delal na Marsu.

Je pa res, da bi potreboval precej večje rotorje, večje baterije in nižjo težo za isti efekt kot na Zemlji. Pravzaprav vprašanje, če lahko sploh govorimo o istem efektu.
- Hoc est qui sumus -

SimplyMiha ::

Hm, nižja težnost žal ne nadomesti mnogokrat redkejše atmosfere... Atmosferski pritisk pri "morski gladini" je 0.6% Zemljinega.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

jb_j ::

bodo mel pa veliko širše propelerje, ki bodo veliko bolj pod kotom.
pa motorji so bodo moral edin velik hitrej vrtet.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: schurda ()

7982884e ::

imagodei je izjavil:

7982884e je izjavil:

marsova atmosfera je 100x redkejsa od zemljine. na quadcopterje kar pozabi.

A?

Tale sonda, kot že vse pred njo, je morala imeti toplotni ščit zaradi trenja z atmosfero. In tale sonda, kot že marsikatera prej, je zavirala s pomočjo supersoničnega padala. Že čez palec bi rekel, da kvadkopter bi lahko delal na Marsu.

Je pa res, da bi potreboval precej večje rotorje, večje baterije in nižjo težo za isti efekt kot na Zemlji. Pravzaprav vprašanje, če lahko sploh govorimo o istem efektu.

pri vstopu v atmosfero, ko je deloval toplotni scit, je imela hitrost 19800 km/h. pri nadzvocnem padalu - podatek je za Curiosity - je hitrost od 1700 (na zacetku) do 360 km/h (na koncu).
vecja hitrost seveda pomeni vecji zracni upor. tezko nekaj reces "cez palec", razen tega da rabi dron na marsu cez palec imeti 100x visji RPM rotorjev, ALI 100x vecjo povrsino rotorjev, ALI biti 100x lazji, da bo pri 100x redkejsi atmosferi se vedno letel.

na tak nacin se pac ne dela robotov za na mars, nima smisla. stvar bi z 99.9% moznostjo strmoglavila v prvih 10 minutah. imas vec od nekega roverja, ki natancno preisce neko obmocje. sej ne, da bo nek dron lahko delal medkontinentalne polete po marsu.

imagodei ::

7982884e je izjavil:

tezko nekaj reces "cez palec", razen tega da rabi dron na marsu cez palec imeti 100x visji RPM rotorjev, ALI 100x vecjo povrsino rotorjev, ALI biti 100x lazji, da bo pri 100x redkejsi atmosferi se vedno letel.

Težko verjamem, da je kar vse od naštetega v linearni zvezi.

No, 15 sekund iskanja po googlu: How to Calculate Lift for Rotor Blades:
To determine the amount of lift generated by a rotor blade, we will use the lift equation L = ½ ρv2ACL.

Understand each element of the limit equation L = ½ ρv2ACL. L signifies lift force, measured in Newtons; ρ signifies air density, measured in kilograms per cubic meter; v2 signifies true airspeed squared, which is the square of the speed of the helicopter relative to the oncoming air, expressed in meters per second. In the equation, A signifies rotor disk area, which is simply the area of the rotor blade, expressed in meters squared. CL signifies the dimensionless lift coefficient at a specific angle of attack, which is the angle between the chord line of the rotor blade -- an imaginary line drawn through the middle of an airfoil extending from the leading edge to the trailing edge -- and the oncoming air. CL is dimensionless, in that no units are attached to it; it is simply displayed as a number.

Identify the values for each element of the lift equation. In the example of a small helicopter with two blades, the rotor disk travels at 70 meters per second (v). The coefficient of lift for the blades is 0.4 (CL). The planform area of the rotor disk is 50 meters squared (A). Assume international standard atmosphere, in which the density of air at sea level and 15 degrees Celsius is 1.275 kilograms per cubic meter (ρ).

Plug the values you have determined in to the life equation and solve for L. In the helicopter example, the value for L should be 62,475 Newtons.

The value for CL is typically determined experimentally, and cannot be determined unless you first know the value of L.


Skratka, najmanj hitrost vrtenja ni kar v linearni zvezi.
- Hoc est qui sumus -

7982884e ::

ok, imas res, za 100x manjso gostoto zraka rabis 10x vecjo hitrost rotorja - se vedno ne prevec prijazen podatek.

Sago ::

Kot sem že 1x omenil, velik problem je tudi hlajenje. Dali bi gor hitre motorje, hladili pa bi jih kako? Z zrakom?

Machete ::

zavajon je izjavil:

FlyingBee je izjavil:

V filmu Red Planet iz 2000 celo čelade snamejo, hehe.

V filmu Aelita sploh ne rabijo čelad ;)


V knjigi še čike kadita gor.
Sem ravno poleti prebral :))
Asrock-Z87Pro4|i5-4670K@4,3|4x4GB|GTX-1080-GS|850EVO-250GB|WD2TB|W10Pro
Galaxy S8
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Sonda InSight pristaja na Marsu! (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
733441 (140) dottor
»

Naslednjo pot na Luno bo izpeljalo zasebno podjetje

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
132898 (343) zmaugy
»

Opportunity pod prahom utihnil

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
365314 (1616) bMozart
»

NASA gleda naprej proti Marsu

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
173809 (2233) Smurf

Več podobnih tem