Nature - Danes zjutraj je na Marsu pristal rover Žurong, ki ga je tja poneslo plovilo Tianwen-1, ki je bilo s Kitajske proti Marsu na poti od lanskega julija. Tianwen-1 ostaja v orbiti okrog Marsa, kapsula z roverjem pa se je ob 22. uri po slovenskem času odklopila od plovila in se spustila proti površju. Pristanek je bil, kakor so vsi poizkusi na Marsu, tvegana kombinacija padala in usmerjenih potisnikov, ki so s skupnimi močmi 100 metrov nad površjem ustavili kapsulo. Sledil je pristanek na ravnici (kjer je že davnega leta 1976 pristal Viking 2), ki se je zgodilo malce čez polnoč.

Celotno misijo sestavljajo plovilo Tianwen-1, pristajalna kapsula in rover Žurong. Slednji bo sedaj izvedel več preizkusov, s katerimi bo preveril, da vsi sistemi normalno delujejo in da se med transportom ni poškodoval, nato pa bo zapeljal po Rdečem planetu. Kot kaže, je šlo brez težav, s čimer je Kitajska postala druga država na svetu, ki je na Mars uspešno pripeljala rover. Sovjetska zveza je sicer spravila

NASA - Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom,...

NASA - Nasini inženirji, ki upravljajo z roverjem Curiosity - ta je že za okroglih šest let presegel svojo načrtovano obratovalno dobo pri raziskovanju Marsa - so morali minuli teden njegovo delovanje preklopiti na njegov rezervni računalnik. Rover je namreč imel že vse od 15. septembra težave pri shranjevanju podatkov.

Ker servisiranje nekaj sto milijonov kilometrov od zemlje, razumljivo, ni mogoče, je rover, tako kot večina Nasinih naprav,...

Slo-Tech - Iz NASE so sporočili, da se je vihar na Marsu, ki je divjal od začetka poletja, dovolj polegel, da lahko začno resno razmišljati o vzpostavitvi stika z roverjem Opportunity. Slednji je utihnil po skoraj 15 letih delovanja (10. junija smo prejeli zadnje sporočilo), medtem ko je bila njegova načrtovana življenjska doba 90 dni. A obuditev roverja ni ne enostaven ne gotov podvig.

Sestrski rover Spirit je leta 2010 izdihnil, ko ni preživel peščene nevihte. Opportunity je prav tako utihnil, saj je nedavno neurje povsem zastrlo nebo in onemogočilo delovanje sončnih celic. Parameter tau, s katerim merijo zatemnitev, je v zadnji nevihti presegel vrednost 10, kar pomeni, da je na...

ESA - V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.

Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo...

Slo-Tech - Danes se je z izstrelitvijo rakete Proton začela evropsko-ruska misija ExoMars, v okviru katere bodo raziskovalci iskali kakršnekoli sledi preteklega življenja na Marsu. V misiji sodelujeta Evropska vesoljska agencija (ESA) in ruska Roscosmos, ki bosta v dveh izstrelitvah na Mars poslali TGO (Trace Gas Orbiter), Schiaparelli in rover. Danes dopoldne so iz Bajkonurja proti Marsu poslali prvo...

Slo-Tech - Nekoč je bila na Marsu tekoča voda, a od tega so minili že eoni in danes je vsa tamkajšnja voda zamrznjena ali v atmosferi kot para, je veljalo do danes. Rover Curiosity pa je na Marsovem površju v kraterju Gale odkril dokaze za tekočo vodo na Marsu. Pravzaprav za najboljši možen približek, saj je odkrita tekoča voda izjemno slana. O odkritju danes poročajo v Nature Geoscience.

V kraterju Gale, ki se nahaja blizu ekvatorja, so odkrili bogate zaloge perkloratov. Te soli znižujejo zmrzišče vodnih raztopin, kar počno vse soli, ter so zelo higroskopne (iz zraka nase vežejo vodo). To bi lahko omogočilo zelo primitiven dnevni vodni cikel na Marsu. Ponoči bi se voda iz atmosfere kondenzirala na kalcijevem perkloratu,...

NASA - Mars ima atmosfero, a ta ni preveč zanimiva. Tlak na površju dosega zgolj 0,6 odstotka zemeljskega, hkrati pa 96 odstotkov atmosfere sestavlja ogljikov dioksid, preostanek pa dušik in argon. Metan, ki sicer pogosto povezujemo z biološkimi procesi, čeprav prav lahko nastaja tudi v neživih procesih, merimo v delcih na milijardo (ppb), prvikrat pa so ga odkrili šele leta 2003. V ozračju naj bi ga bilo približno 1 ppb, so pokazale meritve iz leta 2004, kasnejše meritve pa so kazale znatne časovne in geografske variacije.

Merjenje koncentracije metana je bila ena izmed nalog roverja Curiosity, ki je na Rdečem planetu pristal leta 2012. Simulacije namreč kažejo, da bi metan v trenutnih koncentracijah v vsega nekaj sto letih...

Slo-Tech - Pred desetimi leti je na Marsu pristal rover Spirit, ki bi moral po njegovem površju voziti 90 solov (Marsovskih dni). Spirit je po Marsu vozil do marca 2010, ko so z njim izgubili radijsko zvezo. Sestrsko vozilo Opportunity, ki je na planet prispelo tri tedne pozneje in bi prav tako moralo delovati 90 solov, je aktivno...

The New York Times - Pravila glede uporabe elektronskih naprav med poleti so precej stroga in redno poslušamo očitke, da so neživljenjsko stroga. Med vzletom in pristankom je namreč prepovedana uporaba ves elektronskih naprav, med letom pa lahko delujejo v tako imenovanem avionskem načinu. V bližnji prihodnosti pričakujemo zrahljanje pravil, saj bo ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) izdala nove smernice.

Od lanskega avgusta delovna skupina z 28 člani iz industrije, vlade in pilotske branže raziskuje, ali je tako stroga obravnava elektronskih naprav še potrebna. Poročilo bi morali FAA predstaviti 31. julija, a so prosili za podaljšanje roka do septembra, kar jim je FAA odobrila. Pričakuje se, da...

Technology Review - Ali je na Marsu življenje kdaj v zgodovini obstajalo, še ni zadovoljivo pojasnjeno. Roverji na Marsu poizkušajo odkriti vsaj posredne dokaze (ali protidokaze) za to podmeno, kot so tekoča voda, prisotnost enostavnih organskih spojin ipd. Mars je danes sicer opustel, a v preteklosti ni bilo vedno tako. Nekoč je po površju skoraj zagotovo tekla tekoča voda in tako nemogoče verjeti, da je v njej tudi kaj gomazelo.

Ameriški biolog in poslovnež Craig Venter iz podjetja Synthetic Genomics je napovedal drzno misijo oživljanja Marsovcev. Sestaviti želi napravo na iskanje in sekvenciranje DNK (to seveda na Zemlji že dolgo časa imamo), ki bi jo z enim prihodnjim roverjev poslal na Mars. Če bi tam kje našel ostanke DNK, kar ni tako nemogoče, saj je DNK...

Guardian - Rover Curiosity se je na Marsu že dobro udomačil, saj je od njegovega pristanka minilo že več kot mesec dni. V tem času je že opravil testno vožnjo, ki je uspela brez težav. V četrtek pa je ugledal prav poseben astronomski pojav - Sončev mrk, in danes je NASA javnosti posredovala posnetke.

Na Zemlji so Sončevi mrki relativno pogosti, saj vsako leto vidimo vsaj dva, lahko pa vse do pet mrkov. Seveda niso vsi totalni, ampak so med njimi posebej pogosti delni - občasno pa vidimo tudi kolobarjastega. Nekaj podobnega je videl tudi Curiosity. Marsova luna Fobos je prečkala Sončevo ploskvico. Pojav žal ni tako spektakularen kakor na Zemlji niti tako redek.

Fobos je premajhen. Čeprav kroži le 6000 km nad površjem Marsa (zato je njegov...

NASA - Curiosity je ravno pristal na Marsu in šele dobro začel svoje poslanstvo, ko ima NASA že pripravljen načrt za naslednjo misijo, ki bo spet potekala na Rdeči planet. Leta 2016 bo tja krenil InSight, ki bo za razliko od Curiosity, kateri praska po površju, raziskoval Marsove globočine. Objektivneje povedano naj bi izvrtal vsaj pet metrov globoko vrtino.

InSight bo namreč ugotavljal, ali ima Mars trdno ali tekoče jedro (to vprašanje zbuja odsotnost magnetnega polja), kakršnega ima Zemlja. Poleg tega bo poizkusil dognati, zakaj je površje na Marsu v enem kosu, medtem ko je na Zemlji sestavljeno iz več tektonskih plošč, ki drsijo sem in tja. Videli bomo tudi, ali so na Marsu potresi ali ne. Vse te informacije bodo...

Slo-Tech - V zadnjih dneh je spričo uspešnega pristanka na Marsu rover Curiosity deležen obilo pozornosti. Ves svet je napeto spremljal priletno manevriranje in kasneje občudoval prve barvne posnetke, ki jih je posnel. Danes si bomo pogledali, kakšna računalniška oprema poganja Curiosity.

Ob obilici slabe programske opreme, ki poganja najrazličnejše naprave in krmili razne postopke, so vesoljska plovila poleg letal primer zgledne tehnologije. Znano je, da se v njih skrivajo stari in preizkušeni procesorji in ostale komponente. Razlogov za to je več. Običajno so ti odpornejši...

NASA - Včerajšnji pristanek roverja Curiosity na Marsu je uspel, kar je eden največjih uspehov vesoljskega programa v zadnjem času. Sicer je NASA na Mars uspešno poslala že tri roverje, a so bili vsi relativno majhni. Curiosity je prvi večji rover, ki so ga uspešno poslali na Mars (petkrat večji od prvega roverja in dvakrat daljši od Spirita in Opportunityja). Pristanek je bil silno zapleten in tvegan, a je uspel brez najmanjših težav, kar je inženirje v kontrolni sobi razveselilo kot majhne otroke (glejte spodnji videoposnetek okrog 5:30). Pristanek je bil zelo mehak, saj se je rover površja dotaknil s hitrostjo 0,6 m/s.

Curiosity je uspešno pristal v kraterju Gale s polmerom 155 kilometrov, blizu vznožja pet kilometrov visoke vzpetine. Njegov kurz je 112,7°,...

NASA - ...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA je danes ob 16.02 uri po slovenskem času z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi proti Marsu izstrelila Mars Science Laboratory, ki s seboj pelje roverja Curiosity. Na Marsu bo pristal prihodnje leto avgusta, nato pa bo vsaj eno Marsovsko leto (668 solov) vozil po površju in ga raziskoval. Misija bo stala 2,5 milijarde dolarjev, kar je manj kot znaša samo...

NASA - Vsako leto znova lahko čestitamo NASI, saj njihova roverja še vedno predeta na Marsu in na Zemljo pošiljata podatke. Prvi rover Spirit je na Rdečem planetu pristal 4. januarja 2004, Opportunity pa mu je sledil tri mesece pozneje. Načrtovano trajanje misije je bilo tri mesece, a sedem let pozneje misija še traja.

Spirit se je sicer leta 2009 pogreznil v mehak pesek in se od tedaj ne premika več. Toda kljub temu je še lep čas posredoval na Zemljo koristne podatke, dokler ni lani 22. marca utihnil. Na predelu Marsa, kjer se je zataknil v neugodni legi, je namreč trenutno zima, zato roverju...

NASA - NASA je pred kratkim v čisto sobo, kjer gradijo novega roverja za misijo na Mars, postavila kamero, ki prenaša živo sliko na internet. Imenuje se Curiosity Cam, ker se tako neuradno imenuje tudi nov rover, ki bo dokončan do izstrelitve, ki bo med 25. novembrom in 18. decembrom 2011, na Marsu pa naj bi pristal avgusta 2012. Kamera visi pod stropom opazovalne ploščadi nad Jet Propulsion Laboratoryjem v kalifornijski Pasadeni. Tehniki so se potrudili, da kamera snema del sobe, kjer je dogajanje najbolj pogosto in pestro, a se občasno zgodi, da dela potekajo izven zornega kota.

Curiosity bo zmogljivejši od Spirita in Opportunityja, ki sta že več let na Marsu. Prevozil naj bi daljše razdalje, prav tako bo imel tudi desetkrat večjo maso znanstvenih instrumentov od svojih...

BBC - Pred petimi leti, 3. januarja 2004, je na Marsu pristal rover z imenom Spirit, čez tri teden pa mu je sledil še dvojček Opportunity. Tam naj bi ostala tri mesece in raziskovala možnost obstoja življenja na Marsu, podnebne značilnosti in geološko sestavo. Presenečenje ni bilo odkritje malih zelenih, temveč nesmrtnost obeh vozil, poleg seveda dokazov o obstoju vode. Pet let bo pristanku in 57 mesecev po izteku predvidene življenjske dobe sta še vedno v solidni formi. Spirit prav zdaj raziskuje 150 km široko depresijo, ki se imenuje krater Guseva, medtem ko Opportunity rije po prostranstvu na drugem koncu planeta, ki se imenuje Meridiani Planum. Zob časa ju je kljub temu že pošteno načel, tako da se Spirit ves čas vozi vzvratno zaradi zablokiranega kolesa, Opportunity pa ima zaradi prekinjene električne žice težave z robotsko roko. Naslednjo misijo na Mars bo...

Slashdot - Spirit in Opportunity sta na Mars prispela leta 2004 s primarno nalogo iskanja vode na rdečem planetu. Čeprav je bila njuna pričakovana življenjska doba zgolj 3 mesece, po več kot 3 letih še vedno delujeta, s čimer sta seveda presegla tudi najbolj optimistične napovedi.

Na Space.com so naredili pregled njunih odkritij in oblikovali seznam desetih najpomembnejših:

1. Prvi dokazi, da je nekoč na Marsu tekla voda (obe vozili).
2. Zbrani podatki, ki so omogočili oblikovanje prvega temperaturnega profila za Marsovo ozračje (obe vozili).
3. Oba roverja sta posnela oblake, podobne zemeljskim (glej spodnjo sliko).
4. Spirit je posnel prvo sliko Zemlje iz drugega planeta.
5. Spirit je...