» »

Program kot avtorsko delo

Program kot avtorsko delo

dronyx ::

Kakor sem razumel nekatere razlage se šteje računalniški program kot avtorsko delo, podobno kot recimo knjiga.

S tem v zvezi pa me zanima par reči:

Delodajalec od tebe zahteva, da popravljaš oz. spreminjaš računalniški program, ki ga je napisal nekdo drug. To je po tej logiki enako, kot če bi šel popravljati knjigo, ki jo je napisal nek drug avtor in v tem primeru te ta lahko verjetno za to celo toži?

Kaj pa je v obratnem primeru, če jaz recimo napišem nek računalniški program za nekega delodajalca? Ali je to tudi moje avtorsko delo in iz tega naslova lahko morda celo zahtevam, da se tega programa ne sme spreminjati?

Ali morda kdo pozna malo bolj podrobno, kakšna je dejansko pravna praksa na tem področju?

5er--> ::

Če tvoj delodajalec zahteva, da spreminjaš npr. MS Word, je to neskladno z EULA.
Če od tebe hoče, da shekaš LibreOffice pa ni panike.

Verjetno je vse odvisno od licence pod katero je izdan program (in kdo je lastnik le-tega/licence).

dronyx ::

Tu seveda ne mislim da bi šel popravljati Word ali kaj podobnega. Tu sem mislil namensko razvite programe, ki jih nekdo napiše po specifikacijah, zaradi mene lahko tudi v službenem času. Jaz še nisem slišal, da bi tak program imel kakšen EULA, sigurna pa mora v zakonodaji biti nekje napisano, kakšen status ima po defaultu tak računalniški program.

Če gre res za avtorsko delo in konvencije tako pravijo, potem se jaz tega ne upam popravljati.

To je podobno, kot če nekdo zaposli pisatelja in ta napiše recimo Gospodarja prstanov, ki ga firma potem prodaja v knjižni obliki in seveda na naslovnici piše kdo je avtor in kdo založnik, ki kasira. Ampak firma pa ne more potem zaposliti nekoga, ki popravi tega Gospodarja prstanov in ga popravljenega izda, ne glede na to, da je pisatelj to delo napisal v službenem času.

Goody ::

;)) onyx, če boš tako razmišljal boš imel pa dolgo službo. Program, ki ga pišeš/piše nekdo v službenem času na službeni opreme je last firme in firma lahko z njim počne kar hoče.

St235 ::

onyx zadevo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Programska oprema je avtorsko delo, ki pa se na delodajalca prenaša v skladu z zakonom ali pogodbo. Omenjeni zakon namreč omogoča, da se avtorske in materialne pravice lahko proda oziroma prenese.
V rednem delovnem razmerju (če ni z pogodbo drugače določeno), če delavec ustvari avtorsko delo se materialne pravice in druge pravice avtomatično prenesejo na delodajalca za 10 let, po preteku tega časa pa je avtor upravičen do dodatne kompenzacije oziroma pridobi pravice nad avtorskim delom. Ne glede na vse pa mu vedno pripadajo moralne pravice, oziroma priznanje avtorstva.

Če konkretiziramo na področje progrmake opreme/baz podatkov omejitev 10 let ne velja, ampak se avtorske pravice prenese na delodajalca (v kolikor je seveda prpogram nastal v okviru del in nalog delavca)

Konkretno na tvoje vprašanje, ali ti lahko delodajalec, da program nekoga tretjega: Da, v kolikor ima avtorske pravice and programom, pri čemer se mroa ohranit moralna pravica originalnega avorja.

Glede drugega vprašanja pa je odvisno v kakšnem pogodbenem razmerju sta. Če si pri delodajalcu zaposlen, potem nimaš pravice omejevat lastnika avtorskih pravic (v tem primeru delodajalca), v primeru pogodbenega razmerja (avtorska pogodba) pa morajo bit morebitne omejitve določene v pogodbi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Uporabnik ::

Dobr si napisal Lakotnik29. Pa še tole če veš... Recimo spletna stran. Spremija in dograjuje se na dnevni ali vsaj tedenski bazi. Prvič je bila postavljena pred več kot 10 leti. Od kdaj se sedaj šteje čas - torej teh 10 let?

St235 ::

Avtorsvo je veznano na konkretno kodo. Torej postavitev speltne strani. Manjše spremembe ne spremenijo tega, gre za vzdrževanje. Ravno tako ni mogoče govorti o spremembah, če se v bazo dodajajo novi vnosi. Če pa govorimo o vsebini spletne strani (članki, slike itd.) potem pa tako ali tako vsaka vsebina svoje avtorsko delo.

Če na primer pride do kompletne prenove speltne strani pa gre seveda za novo avtorsko delo, pri tem pa to z samim časom obstoja določene domene nima nič.

Je pa sevda možno, da se pojavi primer kjer je meja med vzdrževanjem in novo stranjo težko določljiva. Tukaj je pač nemogoče dat črno-bel odogovor in se v primeru spora to stvar presoje sodišča.

In teh 10 let velja v razmerju delodajalec - delavec, v pogodbenih razmerjih je to urejeno z avtorsko pogodbo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Spura ::

Preberi pogodbo o zaposlitvi... simplified receno, karkoli naredis v sluzbi je od firme. In programi, ki jih je pri tej firmi nekdo drug napisal in jih moras zdaj ti popravljat so tudi najverjetneje v lasti firme. Tko da se ne pretirano navezat na svoje stvari ki jih naredis. Poleg tega ce je bil projekt za zunanjega narocnika je ponavadi narocnik lastnik kode.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Spura ()

St235 ::

Konkretno pri spletnih straneh se mi je pojavilo tudi vprašanje za kakšen tip avtorstva sploh ger. ali je na primeru spletne strani sploh možno govorit o avtorstvu kot računalniškem programu, ali gre pravzaprav za neko vrsto uporabne umetnosti, celostne podobe itd...

Spura ::

Jst vidim en riziko, in sicer to, da je dostikrat v okviru projektov za narocnike razvita kaksna utility koda (npr knjiznjica za delo z regexi), narocnik je lastnik kode projekta, ampak folk pa reusa take stvari na vecih projektih.

St235 ::

Problem pri tem je potegnit črto kdaj gre resnično za avtorsko delo, kdaj pa zgolj za košček, oziroma neko znanje, ki ga je možno reciklirat.

Recimo konkretno omenjena utility koda, lahko na to gledaš kot na gradnik torej nekaj podobnega kot stavek ali poved. Kot tako je seveda možno uporabit v več različnih avtorskih delih.

Če pa gre za namensko razvito rešitev, pa gre načeloma za zlorabo avtorskih pravic. Samo podobno je na primer pri kakšnih raziskovalnih projektih, ko določen del podatkov in vsebine recikliraš za nadaljno rabo. Ali pa recimo, če za pripravo določenih del (spletne strani recimo) uporalbjaš skupen template.

Ravno tako pa je pomembno kakšna je pogodba z naročnikom in kakšen del pravic se na njega dejnansko prenese.

dronyx ::

Kaj pa v primeru, ko neka druga firma po pogodbi zate razvije namensko neko programsko rešitev? Razumem sicer, da običajno v pogodbi specificiraš, ali se prenese s tem tudi avtorske pravice itd, vendar kaj pa v primeru, če tega v pogodbi ni niti omenjeno?

Če sem te prav razumel, s tem ti kot naročnik (kupec) ne dobiš avtomatično avtorske pravice, pa ne glede na to, koliko si tak program preplačal?

Pri javnem naročanju vidim jaz potem tu pravniški trik, saj potem lahko tak program vzdržuje izključno samo firma, ki ga je razvila, ker sicer gre za poseg v avtorske pravice in to lahko potem traja desetletja ali pa nov razvoj iz nule.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dronyx ()

St235 ::

Tukaj ne gre za nikakršen pravniški trik. Načeloma je tako, da se v konkretnem primeru avtorske pravice prenesejo na naročnika v skaldu z logiko Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Zaradi higijene in v izogib zapletom pa se to ponavadi reši z pogodbo. Je pa skupaj z programom ponavadi sklenjena tudi pogodba o vzdrževanju.

Ravno tako ti vsak programer lahko pove, da ni tako enostavno vzet kodo nekoga tretjega in jo spreminjat.

Če pa imaš sedaj namen razpredat svoje nebuloze o javni upravi, javnih sredstvih in podobo pa odpri novo temo, ali pa vsaj spremeni naslov, ker tem o imamo že vrh glave.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Spura ::

dronyx je izjavil:

Kaj pa v primeru, ko neka druga firma po pogodbi zate razvije namensko neko programsko rešitev? Razumem sicer, da običajno v pogodbi specificiraš, ali se prenese s tem tudi avtorske pravice itd, vendar kaj pa v primeru, če tega v pogodbi ni niti omenjeno?

Če sem te prav razumel, s tem ti kot naročnik (kupec) ne dobiš avtomatično avtorske pravice, pa ne glede na to, koliko si tak program preplačal?

Pri javnem naročanju vidim jaz potem tu pravniški trik, saj potem lahko tak program vzdržuje izključno samo firma, ki ga je razvila, ker sicer gre za poseg v avtorske pravice in to lahko potem traja desetletja ali pa nov razvoj iz nule.

Cisto vsaka pogodba, ki sem jo jst vidu, kjer je narocnik nek drzavni organ ima notri napisano, da so oni lastniki razvite programske kode. Jst ne vem kje si ti sploh prisel na idejo da tega nimajo. Drzavni narocniki imajo pravne sluzbe in notranje revizije poleg tega je prenosljivost vzdrzevanja na nekoga tretjega ena izmed osnovnih zahtev.

dronyx ::

Če vsega tega dobro pravno ne poznaš, se lahko hitro nasadiš. Recimo primer pravne prakse (vir):

Sodba II Ips 552/2003
Pri avtorski pogodbi o naročilu računalniškega programa ZASP v 112. členu določa domnevo o prenosu materialnih avtorskih pravic avtorja na naročnika, vendar s pomembnim dostavkom: če ni v pogodbi drugače določeno. Tak drugačen dogovor je v domeni pogodbene svobode avtorja in naročnika računalniškega programa. Zato sta se pravdni stranki lahko dogovorili, da si tožnik kot avtor pridrži pravico predelave. (VSRS, Sodba II Ips 552/2003, 10.11.2004)

Firma dobi prek avtorske pogodbe nekoga, ki ji razvije nek program, ni pa bilo navedeno, da se prenesejo avtorske pravice na naročnika. Ti greš kodo veselo popravljati, ker si prepričan, da je program last firme, potem pa pride od nikjer nek študent in te toži, da si mu uničil avtorsko delo in povzročil hude duševne bolečine.

BlueRunner ::

dronyx je izjavil:

Firma dobi prek avtorske pogodbe nekoga, ki ji razvije nek program, ni pa bilo navedeno, da se prenesejo avtorske pravice na naročnika. Ti greš kodo veselo popravljati, ker si prepričan, da je program last firme, potem pa pride od nikjer nek študent in te toži, da si mu uničil avtorsko delo in povzročil hude duševne bolečine.

Če bo kdo tako nespameten, da bo šel s tem razlogom tožiti tebe, potem pa ti lepo rečeš OK, najameš svojega odvetnika in tožiš firmo, ker te je zavedla s tem, da se je lažno prikazovala kot imetnik ustreznih avtorskih pravic ter od nje terjaš povračilo vse škode, ki ti je zaradi tega nastala + še nek fiktiven dodatek zaradi tvojih duševnih bolečin, ker si bil po krivem obtožen kršitve avtorskih pravic.

V resničnem svetu pa arhitekt ne toži tistih pet zidarjev, ki so lastnoročno pokvarili fasado, temveč investitorja, ki je spremembo fasade zahteval in plačal. Torej običajno tudi gradbenega podjetja ne. Prevedeno v računalniščino: avtor bo tožil podjetje, ki je naročilo in plačalo predelavo. Ne pa tistega kekca, ki je naročilo v dobri veri sprejel in v skladu z navodili domnevnega lastnika ustreznih avtorskih pravic tudi začel delati.

Najpogostejša varianta je običajno res ta, da podjetje naroči program pri zunanjem izvajalcu, hkrati pa v pogodbi ne določi prenosa avtorskih pravic. Ker pogodba tega ne določa, pa lahko edini avtor, ki ga zakon v takšnem primeru določa kot avtorja, pride nazaj in firmi prepove celo uporabo programa, kaj šele njegovo spreminjanje.

Kako pogosto se to dogaja v javnem sektorju, nimam pojma. Kot je pa že gor napisano, pa je v vsakem primeru hudič dobiti v roke na vzdrževanje tujo kodo brez pomoči originalnega avtorja. Torej tudi, če si podjetje zagotovi avtorske pravice, lahko ostane golo, boso in suho. Brez kakšnih posebnih sodišč ali tožb.

Zgodovina sprememb…

Spura ::

dronyx je izjavil:

Če vsega tega dobro pravno ne poznaš, se lahko hitro nasadiš. Recimo primer pravne prakse (vir):

Sodba II Ips 552/2003
Pri avtorski pogodbi o naročilu računalniškega programa ZASP v 112. členu določa domnevo o prenosu materialnih avtorskih pravic avtorja na naročnika, vendar s pomembnim dostavkom: če ni v pogodbi drugače določeno. Tak drugačen dogovor je v domeni pogodbene svobode avtorja in naročnika računalniškega programa. Zato sta se pravdni stranki lahko dogovorili, da si tožnik kot avtor pridrži pravico predelave. (VSRS, Sodba II Ips 552/2003, 10.11.2004)

Firma dobi prek avtorske pogodbe nekoga, ki ji razvije nek program, ni pa bilo navedeno, da se prenesejo avtorske pravice na naročnika. Ti greš kodo veselo popravljati, ker si prepričan, da je program last firme, potem pa pride od nikjer nek študent in te toži, da si mu uničil avtorsko delo in povzročil hude duševne bolečine.
Pa a si ti pismen? Citiras neko sodbo in potem jo uporabis kot argument za totalno kontra zakljucek. Pise, da obstaja domneva prenosa pravic na narocnika, RAZEN CE JE V POGODBI DRUGACE DOLOCENO! Torej ce v pogodbi ne pise, da avtor zadrzi pravice, jih ima narocnik! Kaj ti ni jasno?

St235 ::

Predvsem pa je kot je že blue izpostavil nemogoče, da bi kdo tožil tretjega podizvajalca, ki bi tako kodo popravljal. Namreč, če je ta spreminjal kodo v dobri veri, da je last naročnika seveda ne more nosit nikakršne odgovornosti.

Bi pa tukaj dopolnil Blue, da Zakon o avtosrkih in sorodnih pravicah v primeru računalniški pravic izrecno prenaša avtorstvo na naročnika in mora biti specifično v pogodbi določeno, če je zadeva drugačna. Tako, da nikakor si ne more nek študent lastiti avtorstva, če je delal po naročilu. Del razloga je po moje tudi v temu, da je avtorstvo vezano tudi na samo idejo ne zgolj izvedbo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

[D]emon ::

St235 je izjavil:

*snip*

Ravno tako ti vsak programer lahko pove, da ni tako enostavno vzet kodo nekoga tretjega in jo spreminjat.

*snip*



TheDailyWTF, anyone ? Res je situacija taka, da v primeru, ko delas s kodo nekoga tretjega, in da po moznosti tisti tretji ni pustil nobene dokumentacije o sami kodi, ter je le-ta tudi slabo komentirana (kar je dokaj pogost pojav, vsaj iz lastnih izkusenj) ... se lahko gladko j@#$%. Potem pa imas po moznosti se nadrejenega, ki o programiranju nima pojma, pa ti se ta zagreni leto ali tri.


Pa sorry za OT. ;)
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Spletna stran - pridobitev izvorne kode

Oddelek: Pomoč in nasveti
444158 (2426) Ales
»

Vprašanje glede lastništva oz. posedovanja fotk (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
679060 (6959) vostok_1
»

Kdo lahko koristi avtorsko pogodbo?

Oddelek: Loža
257040 (6037) fosil
»

Ali so oddaje rtvslo javna last?

Oddelek: Loža
212792 (1791) BlueRunner
»

Avtorske pravice po izdelavi spletne strani

Oddelek: Izdelava spletišč
442899 (2340) Ziga Dolhar

Več podobnih tem