Slo-Tech - Izšla je nova verzija Linuxove distribucije Fedora, ki nosi že oznako Fedora 16 oziroma Verne. Fedora še vedno izhaja vsakih šest mesecev, kot je navada že nekaj let, zadnja verzija pa je posvečena Dennisu Ritchieju, ki je umrl pred slabim mesecem dni. Znan je kot avtor programskega jezika C in soavtor operacijskega sistema UNIX (po zgledu katerega se je razvil Linux). Nova verzija Fedore 16 pa seveda prinaša zvrhano mero novosti.
Omenimo novo verzijo orodij autojump (enostavno premikanje po datotečnem sistemu), autokey (avtomatizacija opravil z okrajšavami in bližnjicami na tipkovnici), calcurse (tekstovna aplikacija za urejanje koledarja), cuneiform (optično prepoznavanje), routino (podpora za OpenStreetMap). Posodobljena so tudi orodja za delo v omrežjih (Kermit, odjemalec za mikroblogging, odjemalec za IPSEC VPN, qodem), za lokalizacijo (nove vzhodne pisave), večpredstavnost (nova verzija priljubljenega 3D-modelirnika Blender in Gnome Painta), večpredstavnost in igre. Vključen GNOME je verzije 3.2.1, KDE 4.7.2, privzeti zaganjalnik je GRUB2, izboljšana je tudi virtualizacija.
Fedora je ena izmed najbolj priljubljenih distribucij Linuxa, ki ima svoje začetke v letu 2004. Delo na njenem predhodniku pa je potekalo že bistveno prej, saj je Red Hat Linux prvikrat izšel leta 1995. Dolga leta je bil Red Hat sinonim za Linux in Fedora je na svet kot popotnico prinesla velik del podpornikov, ko je leta 2003 Red Hat ostala le znamka za poslovno distribucijo (Red Hat Enterprise Linux, RHEL), medtem ko je domača verzija postala Fedora. Red Hat je še vedno udeležen pri izdaji novih verzij, zaradi česar je včasih deležen očitkov, da v Fedori preizkušajo nove funkcionalnosti pred vključitvijo v resnejši RHEL. Fedora pa je še vedno za Ubuntujem in SUSE-jem tretja najbolj uporabljena distribucija Linuxa. Brezplačen prenos je mogoč z domače strani.
Linux uporabljam/administriram zgolj obcasno po potrebi in me mocno boli glava od tega kako je v vsaki distribuciji fedore vedno neko novo presenecenje. Dolga leta sem uporabljal Red Hat za streznike v startu tudi fedoro. Ze nekaj casa je fedora povsem neuporabna za karkoli razen desktop. Z vsako distribucijo se spremeni toliko stvari da potrebujes kar precej casa da sistem zopet nastavis tako kot potrebujes. Za nastavitev sistema za server je potreben cel doktorat. S petnajstico out of the box sem porabil precej casa z nastavitvijo mreze, da je sploh delovala ce uporabnik ni logiran. Zelel sem si postaviti tudi http+mysql za development pri sebi. Vcasih je bil dovolj "yum install mysql" in je zadeva delovala. Zdaj out of the box ne dela niti mysql in tudi za apache so firewall nastavitve so nareje tako, da ne mores na http://127.0.0.1. Od petnajstke dalje ni vec moznosti delanja particij ob instalaciji (ali pa je zelo dobro skrita) ampak jih naredi avtomatsko. Avtomatsko particioniranje naredi svinjarijo za bruhat. Sej ne da bi hotu nek graficni interface ampak niti moznosti za faking fdisk nisem nasel. Vglavnem veliko razocaranje.
Dejansko sem imel kar nekaj let postavljene serverje na fedori in zadeva je delovala več kot odlično. In postaviti server je bilo zelo enostavno. Dejstvo pa je, da je Fedora postala povsem neuporabna za server, ker se nonstop nekaj spreminja in si moral dejansko skoraj na 1,5 leta postavit server na novo. Zato je Centos distribucija odlična in stvari delujejo skoraj enako kot na Fedori.
Fedora pa je še vedno za Ubuntujem in SUSE-jem tretja najbolj uporabljena distribucija Linuxa.
Kje je vir za te statistike?
Tudi mene zanima.
Drugače pa imam trenutno naloženo F15 in komaj čakam openSUSE 12.1, ker sem nad Fedoro razočaran. Je pa res prva izmed večjih ponudila default GNOME Shell. openSUSE 12.1 bo porihtal tudi to.
CentOS ima interne probleme. Trenutno za strežnike toplo priporočam Scientific Linux, ki je prav tako klon RHEL. Ali pa sam RHEL, seveda.
Ne razumem pa, zakaj se pritožujete da Fedora ni za strežnike. Seveda ni. Ne da je postala neuporabna za strežnike, po defaultu nikoli ni bila mišljena zanje.
Fedora je čista bleeding-edge distribucija, ki služi za testiranje in predogled novih tehnologij. Idealna je za desktop in za testiranje zadev, ki bodo čez par let v novi različici RHEL. Da bi pa produkcijski strežnik imel na Fedori je pa noro. Enostavno ni mišljena za to. Vsaka različica ima samo 13 mesecev uradne podpore, s tem, da je to v praksi zadnjih 6 mesecev bolj tako tako. To za resen strežnik nikakor ni ok. Pa če pustimo kratek življenski cikel ob strani, Fedora prav tako ni niti približno dovolj stabilna za strežnik.
Tudi za desktop je bolj mišljeno, da se različica nadgradi na pol leta. Se pa da zdržat in preskočit po eno verzijo, npr. s 14 na 16. Ravno zato je ciklus izdaj na 6 mesecev s podporo 13 mesecev ravno dovolj, da lahko posodabljaš zadeve enkrat letno.
Sam običajno nekaj časa sledim rawhide na laptopu in potem preskočim na alpha -> beta -> final. Fedora 16 je kar stabilna in še posebej mi je všeč, da Gnome Shell počasi prihaja k sebi. Ampak je precej velik korak med Fedoro 15 in 16, predvsem zaradi prehoda z Grub na Grub2, tako da... previdno.
Meni se Fedora tudi za desktop ne zdi najbolj primerna, predvsem iz stališča uporabnika, ki hočem imeti čimveč stvari out of the box. Ko sam nekaj časa uporabljal F15, sem se kar precej zamudil, da sem si namestil in nastavil vse, kar sem želel. Nekdo je pred mano omenjal, da je opcija za particioniranje diska dobro skrita. Ko sem pred časom preizkušal F15, sem ohranil razdelek /home, ki sem ga pred tem uporabljal v OpenSuSE-tu, tako da očitno neko orodje mora obstajati. Mogoče bom F16 preizkusil na virtualcu, predvsem me zanima, kako je napredoval Gnome 3.
Jaz sem bil zadovoljen le z Ubuntum, z vsemi ostali sem se moral preveč zafrkavati, da so normalno lavfali. Res pa je, da sem zadevo večinoma lavfal na laptopu in pa kratek cajt na računalniku od tastarih, cirka leto in pol, leto dni nazaj.
Jaz sem 100% da je Ubuntu trenutno najbolj razširjena distribucija, brez da pogledam statistike. Ko sem kak teden nazaj instaliral 11.10, mi je meni nič tebi nič povozil mbr s svojim bootlaoderjem, brez da bi me prašal ali ga morda želim instalirat kam drugam. Windows style, bitch!
Iz tega lahko zaključim da je Ubuntu najbolj mainstream distribucija, saj je po novem prilagojen tako da se masi ni potrebno ukvarjat s takimi nepomembnostmi kot je lokacija bootloaderja. Predlagam izboljšavo za naslednjo verzijo: odstranitev možnosti ročnega particioniranja diskov ob instalaciji.
Softver za particioniranje diska je pri Fedori normalno dosegljiv v meniju, v ukazni vrstici pa ima običajne fdisk, parted, itd.. Pri namestitvi prikaže opcijo za spremembe, tako da ne vem, kje je bila težava... Mogoče se opcija pri namestitvi premalo vidi?
Glede CentOS-a - CentOS 5.6 je bil med 21.06.2011 in 15.08.2011 brez kakršnih koli varnostnih posodobitev. Zastoj je povzročila nova različica Red Hat-a, torej RHEL 5.7, izdana 21.06.2011. CentOS 5.6 je tako šele 15.08. dobil posodobitve, 13.09. pa je postala na voljo celotna različica 5.7.
V primeru CentOS 6 je bila situacija še slabša. Red Hat je izdal RHEL 6 že 10.11.2010, CentOS 6 pa je bil izdan šele 10.06.2011 (!). Ampak okej, s stališča varnosti je to nepomembno, pač 6-ka ni bila na voljo.
Zgodba se tukaj obrnne na slabše. Ker je medtem Red Hat izdal že RHEL 6.1, je CentOS 6 takoj ob izidu dobil vse popravke za RHEL 6, popravke za RHEL 6.1 pa seveda ne. Te je dobil šele 26.09.2011. Se pravi, od 10.06.2011 do 26.09.2011 ni bilo nobenih varnostnih popravkov za CentOS 6. Celotne različice CentOS 6.1 pa še vedno ni na voljo.
V tem vmesnem času je Red Hat za RHEL 5 in 6 izdajal kritične varnostne popravke, na kar so bili razvijalci CentOS-a posebej opozorjeni, pa kljub temu za moje pojme niso ukrepali dovolj hitro. Kar mene zmoti je predvsem zaprtost razvijalske skupnosti in počasen oz. neustrezen odziv na nastalo situacijo. Za same zastoje pa predvsem krivim spopad za trg med Oracle-om in Red Hat-om, CentOS je samo postranska škoda.
Scientific Linux (SL) ima precej bolj transparenten razvoj, več resursov in predvsem redne varnostne popravke. Npr. v času med izdajo RHEL 5.7 in izdajo SL 5.7, je SL 5.6 ves čas dobival redne popravke. Enostavno ni takih lukenj v podpori. Od tod moje priporočilo.
Sej maš CR repo za CentOS =) kar pomeni da če imaš 6.0 + cr repo vklopljen maš vse updejte.
UPDATE:
CentOS 6.1 status update & automated QA
Hi people, Just to let you know that all 6.1 packages are now built and ready to produce a 6.1 installable tree (and ISOs). Most of you already know that, as they are (hopefully) using the CR repo, and so are running 6.1 packages (+6.1 updates !) on your 6.0 boxes. The first tree that needed to be generated yesterday isn't bootable and we are working on that. Once that tree will be installable, it will be pushed to two targets : * a rsync target accessible from QA people for their own manual tests (pull on request) * a QA node (pushed from the builders) That second push will automatically triggers (at least we hope so ... ) some automated QA tests around each pushed tree, with results being sent to the qa list. Let's see how it goes and how much time QA will be necessary for 6.1. Let me just repeat it in one sentence : all packages are built but the tree/isos aren't usable yet. More to come later.
Inštalirat popravke vsak dan imajo čas samo sistemci brez drugega pametnejšega dela. Ne rečem, da niso potrebni, vendar se s tem zadnje čase po mojem mnenju kar močno pretirava. Imam serverje, ki tečejo na Centos 5.2 odkar so bili poinštalirani brez težav že več let in ni nobene potrebe po drekanju teh sistemov saj bi s tem delal sam sebi škodo. Če so zadeve poštimane (firewalli in ostal security) ena ali 2 luknji v sistemu ne predstavljata bistvenih varnostnih težav...velika večina lukenj je lokalni buffer overflow ali escalation kar se uspešno zapre s preprečitvijo lokalnega dostopa razen za admina & case closed Če popravkov ni mesec ali 2, mene osebno nič ne moti, tisti ki jih rabi takoj, pa naj naroči RHEL.
Da ne bo kdo rekel, da nisem resen kar se varnosti tiče, spremljam https://rhn.redhat.com/errata/rhel-serv..., med 21.06.2011 (btw: RHEL5.7 je bil 21.7 in ne 21.6.?) in 15.08.2011 je bil poleg kupa 5.7 paketov samo en critical bugfix - za Firefox (16.8. še drugi). Kdo uporablja firefox na serverju?
No, v tem času brez popravkov je imal CentOS 5 lokalno XEN luknjo, CentOS 6 pa npr. ranljiv Apache, s script kiddy toolom na spletu. Enako je ranljiv tvoj 5.2, ne? Se pravi, verjetno nimaš javno dostopen Apache, ali pa si vsaj ročno dodal spremembe v config fajle. Pa še kup drugih stvari si verjetno moral malo požokat, za 5.2 res nisem na tekočem. Kaj pa BIND? Ne uporabljaš? Ampak ok, če slediš erratam, potem tako ali tako sam veš kako in kaj. In če nimaš lokalnih uporabnikov je res vse veliko lažje. Nimamo vsi te sreče...
Ni sploh težava v pomanjkanju kake konkretne posodobitve. Te tako ali tako lahko človek lokalno pripravi in implementira. Poženeš mock in slej ko prej boš dobil vsaj 99% podoben update, kot bi ga CentOS, kar bi moralo zadoščati za vmesno obdobje ali pa kar za vedno.
Težava je po moje drugje in je precej bolj sistematična. Če spremljaš malo bolj redno mailing liste, potem zveš tu in tam kaj informativnega, kar se sicer javno ne govori. In lahko sklepaš, da obeti za prihodnost niso najboljši.
Mene skrbi, da se o takih stvareh ne govori malo bolj javno in predvsem precej prej. Zdi se mi, da se pri CentOS-u ni nič spremenilo pri organizaciji projekta. Ok, ko uleti RHEL 6.2 bo mogoče že malo lažje pohendlat. Mogoče. Kaj pa ko uleti RHEL 7? V primeru še večjega kompliciranja s strani Red Hata v prihodnosti pričakujem še večje ali vsaj zelo podobne težave kot pri CentOS 6.
V FAQ-u na njihovi spletni strani pa še vedno leta stari teksti o hitrosti posodobitev... Ne vem no, meni se to zdi neodgovorno in ne vzbuja zaupanja. Naj povejo javno, situacija je taka in taka, imamo take in take težave... Saj niso od včeraj, to se vleče že od lani oz. še od prej. Tako pa je kup adminov po moje več ali manj ugibalo, kaj zaboga se dogaja. Pa še vedno uleti kak padalec, ki sploh ne ve, da npr. CR repozitorij obstaja.
Ne vem no. Sam CentOS kot sw je super, če pa gledam na projekt kot celoto, pa imam zadnje čase nekaj več zaupanja v SL. Nič hudega, saj svoje čase je bilo tudi treba it z WBL-ja na CentOS... No big deal.
Jaz se ne ukvarjam z administracijo, a poznam ljudi, ki se. Najlepše je adminom, ki administrirajo komercialne distribucije. Sedaj pa že sem ter tja slišim jamranje, da če si poznal Suse, ti je zelo težko preiti na recimo RedHat.
Jaz sem uporabnik linuxa samo na prenosniku - uporabljam openSuse že lep čas (še ko sem imel dialup in sem kupil Suse 7.3 paket okoli 2002). Kar mi je včasih zgledalo kot svetla prihodnost, sem danes precej skeptičen. Vsaka distribucija ima svoje fore s config fajli, tu je že ene 40 različnih licenc in občutek imam, da bo linux pokopal samega sebe.
Edino z Unity še vidim komercialno prihodnost na tablicah, če bodo pri Cannonicalu pametni in se usmerili tja, kjer je še možnost, da si pridobijo nekaj tržnega deleža. (kar sem v eni drugi temi pisal)
Desktop nima šans*, Server pa samo "komercialne" distribucije.
*pa čeprav mi je openSuse tako lep :) in uporaben za tisti bolj kot ne "internet" prenosnik.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Med namestitvijo Ubuntu lahko izbereš kam želiš namestiti Grub 2. Če tega ne spreminjaš pa seveda se namesti samodejno, ker drugače bi namestil Ubuntu in znova zagnal računalnik in bi bilo kaj?
Kaj se tiče Fedora pa se strinjam, da je dokaj "upstream" in "na edge" in za to dokaj primerna izbira razvijalcev.
@Jst saj na tablicah drugače že v tem trenutku imamo dokaj komercialno uspešno Linux distribucijo. Unity lupina pa seveda od telefona preko tablice, računalnika do televizorja... Mene sploh ne moti!
Ubuntu 12.04 bo 64bit, LTS in še Mono free, kot privzeto, April 2012 podpora do 2017, če bo kdo rabil strežnik verzijo tisto je tudi, bolje verjetno ne gre pa kernel 3, če bi samo še grafiko spedenal, do zdaj je bolj bruh bruh... http://www.omgubuntu.co.uk/2011/11/bans...
Med namestitvijo Ubuntu lahko izbereš kam želiš namestiti Grub 2.
Hm, če je ta možnost v 11.10 potem so jo premaknili nekam kjer sem jo spregledal, ker do 11.10 je bila vedno na koncu instalacije, ko je bil sistem že skopiran na disk.
EDIT; Zgleda da so opcijo premaknili tam med razdeljevanje diskov. Tako da vzamem nazaj prej izrečene krivične obtožbe :)
Ja problem je glih to neprestano spreminjanje. Se navadis da je narejeno na nek nacin in cisto vsaka posrana distribucija ima drugje moznost nastavljanja. Instalacija za windowse je ze 15 let enaka. Enake nastavite so vedno na enakem in se samo dodaja nove. Linux distribucije pa malce drkajo v glavo. In se veliko bolj pogosto izhajajo. Se vedno ga mam rad :).
@Ales: Da malo spremljam, čeprav tega posta na listi nisem videl. Če ima CentOS take težave potem ima SL enake glede na to da je isto RHEL based. Če RHEL ne bo možno več re-buildat bosta oba crknila razen če bodo forkali...
Hja, očitno ne. SL je bil zunaj v normalnem času. SL 6.0 sem imel dan ali dva za občutek, samo mi večine malo bolj eksotičnih stvari ni našel v repozitoriju. Kar ga zame naredi precej neuporabnega. Enako kot nekoga zgoraj me zamude pri popravkih sila ne motijo (razen v smislu, da mi konstantno sporočajo, da so neresni in da naj razmislim o menjavi).
EDIT: ok, očitno so tudi pri SL zamujali, a vseeno občutno manj - RHEL 6.0 izšel novembra 2011, SL marca, CentOS julija.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
SL si vzame malo več svobode pri buildanju, ne strmijo k 100% enakim binaryjem. To malo pospeši proces, ampak se jih zato mogoče že lahko smatra bolj fork kot pa klon. CentOS ogromno časa izgubi, ko preverjajo enakost RPMjev z RHELom...
Tako SL kot CentOS stremita k popolni kompatibilnosti in oboji to preverjajo na zelo podoben način. Ampak SL bo npr. v osnovni repozitorij mirno dodal kak paket, ki ga v RHEL-u ni, CentOS pa niti pod razno ne. SL5 jih je npr, dodal kar nekaj, SL6 pa zelo malo. To je glavna razlika za uporabnike. Po mojih izkušnjah sta SL in CentOS za vsakega običajnega uporabnika tam tam, tudi glede polinkanih knjižnic v binary-ih. Ne en ne drug nista 100% enaka RHEL-u, sta pa blizu.
Ena velika razlika pri podpori je ta, da SL aktivno podpira vse vmesne različice za celotno življenjsko dobo izdelka. Npr., če bi imal SL 5.2 bi zanj dobival varnostne popravke tudi po tem, ko izide SL 5.3, po tem ko izide, 5.6, 5.7, itd.. Po defaultu se sploh ne nadgradi na novejšo različico, Oni za širšo javnost dejansko backportajo popravke v več paketov kot sam RHEL.
Tako da... dokler se v CERN-u ne zgodi kaka črna luknja, bo po moje SL kar ok.
>Ena velika razlika pri podpori je ta, da SL aktivno podpira vse vmesne različice za celotno življenjsko dobo izdelka.
In kaj ti to pomaga. Saj vmesne različice niso praktično nič drugega kot neki umetni milestone-i glede popravkov. Verzije ostajajo iste. Tako da tu govoriti o nekem backportu se mi ne zdi ravno smiselno.
Jest bom tko reku, ne jamrajte nad CentOS, zadeva je pač free, če res rabite vse takoj up2date itd.. potem pač se kupi naročnina na RHEL.
Jaz bom pa tako rekel - dokler se oni oglašujejo kot Community Enterprise OS, do takrat si s takim svojim neresnim odnosom ne zaslužijo drugega kot kritiko. Ko bodo pa odprto rekli da en stranski projekt parih navdušencev, ki to delajo v prostem času, če se jim da, se bomo pa drugače pogovarjali.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
So umetni milestoni, vendar so očitno za SL pomembni. Zame recimo niso, morda bi prav prišli SasoS, ki je omenjal da je ostal na CentOS 5.2. Sklepam, da se SL tako obnaša zaradi njihovih deploymentov na raziskovalnih projektih.
V samem RHEL sicer ostajajo iste verzije paketov in te naj bi bile med seboj popolnoma kompatibilne, vsebina pa ni ista. Red Hat-ov kernel iz RHEL 5.6 je zelo različen od tistega iz 5.7, čeprav je verzija navidezno še vedno 2.6.18. Enako je velika razlika med 2.6.32 iz RHEL 6 in 6.1. Veliko drugih paketov je podobnih, ker Red Hat v prvih letih življenske dobe izdelka dodaja funkcionalnost v pakete ob vsaki izdaji nove različice. SL pa, če jaz prav razumem, po izidu 5.3 v 5.2 dodaja samo izbrane varnostne popravke.
Inštalirat popravke vsak dan imajo čas samo sistemci brez drugega pametnejšega dela. Ne rečem, da niso potrebni, vendar se s tem zadnje čase po mojem mnenju kar močno pretirava. Imam serverje, ki tečejo na Centos 5.2 odkar so bili poinštalirani brez težav že več let in ni nobene potrebe po drekanju teh sistemov saj bi s tem delal sam sebi škodo. Če so zadeve poštimane (firewalli in ostal security) ena ali 2 luknji v sistemu ne predstavljata bistvenih varnostnih težav...velika večina lukenj je lokalni buffer overflow ali escalation kar se uspešno zapre s preprečitvijo lokalnega dostopa razen za admina & case closed Če popravkov ni mesec ali 2, mene osebno nič ne moti, tisti ki jih rabi takoj, pa naj naroči RHEL.
Se strinjam s tem. Dejansko, ko zadeva teče ni potrebe po nekem šarenju gor, od razlike pr windows, kjer če nisi prisoten kak dan je lahkoc ela štala.
Jaz imam nastavljene celo avtomatsko updejtanje, pa do danes nisem imel težav razen 1x pri fedori. Zadeve delujejo in če je dober FW pa sploh ni straha za neke varnostne luknje!
SL si vzame malo več svobode pri buildanju, ne strmijo k 100% enakim binaryjem. To malo pospeši proces, ampak se jih zato mogoče že lahko smatra bolj fork kot pa klon. CentOS ogromno časa izgubi, ko preverjajo enakost RPMjev z RHELom...
Kar dejansko je dobro, saj lahko namestiš gor pakete od RHEL. Ali gre to tudi na SL pa ne vem...verjetno ne
Pa na Fedori se da odlično postavit server, zadeva prav tako deluje BP. Problem je samo ko po nekem času ni več podpore niti varnostnih popravkov. Mislim da bi morali čas distribucij zmanjšat iz 6 mesecev na 1 leto...
Nisem kakšen ekspert na področju administriranja, ampak kupljeni Suse Enterprise Server 10, ki že ima web in mail server, sem mu po dokumentaciji iz njihove strani postavil spletno stran in maile. Ker imam openSuse doma, sem mu nastavil tudi firewall, tisti antispam, ki pride zraven, ter ostale nepotrebne stvari čisto odstranil (v bistvi že pred inštalacijo in po njej), tako, da je server dosegljiv samo na teh portih.
To je bilo leta 2008, Yastu pustil default repozitorije in nastavil, da dobi mail, če se sever resetira in če po inštalaciji avtomatskih popravkih hoče reset. Nekaj mesecev nazaj sem ga vprašal, kako je s tem serverjem in mi je povedal, da je dobil nekaj prošenj resetov (sam od sebe se ni nikoli ponovno zagnal), jaz sem mu pa rekel, če bi mi poslal te maile.
Prošnja 1: SP3 Prošnja 2,3,4: Neke updejtane stvari (nisem se poglobil, samo pogledal razlog) Prošnja 5: SP4
Pravi da je super zadovoljen. Računalnik sva pa sestavila iz mobilnega CPUja (generacija Core 2), dve palčki RAMa in dve Intelove mrežne, zapakirano v zelo majhno ohišje - takšne, ki se postavijo vodoravno - so od ene firme Dell/HP/... do not remember. Poraba je bila pa smešno majhna, ko sva izmerila.
Če bi mu to konfiguriral iz openSuse, sem prepričan, da bi bili problemi in več kot samo nekaj resetov (downtime) v treh letih.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Jaz na serverju (mail, web, smb, nfs, rsync, ...) uporabljam OpenSuSE, trenutno 11.4, pred tem pa kar precej časa 10.3. Prehod sem naredil, ker sem zamenjal diske. Edine zaustavitve so bile zaradi hardvera, ko sem kaj menjaval ali dodajal.
Kolega ima firmo in nekaj zaposlenih, pa me je vprašal, če bi mu lahko MS Server postavil. Ker o MS Serverju nisem toliko vešč, kot na linuxu, sem mu predlagal, naj kupi Suse. In tako naj bi se začel prejšnji post...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Kar dejansko je dobro, saj lahko namestiš gor pakete od RHEL. Ali gre to tudi na SL pa ne vem...verjetno ne
Seveda gre. Za potrebe katerega koli običajnega sistemca so RHEL, CentOS in SL popolnoma identične distribucije. Vsi so kar se da blizu 100% binarno identični med sabo. Koda je pa tako ali tako identična, razen nekaterih pričakovanih postranskih razlik (home page v Apache, logotipi, abrt, yum konfiguracije, ozadja za namizje, anakonda, itd.).
Ja, ksplice je nažalost odšel k Oraclu. Pri CentOS-u so se nekaj časa pogovarjali, da bi forkali projekt, ampak je potem vse potihnilo. Koda je na voljo ampak podpora novih kernelov oz. popravkov zahteva veliko neavtomatiziranega dela, tako da je verjetno to vzrok.
Ales: Kakšno stališče imaš ti do ubuntu distribucije kot "ubuntu je za na vsak desktop?" (nisem še zasledil tvojega mnenja o tej "najnaj" distru)
sammy: Po tem ko sem dodal še post, komu je bilo namenjeno - torej podjetju z nekaj zaposlenimi, ki imajo svoje maile ter spletno stran - misliš, da bi openSuse, ki je "podlaga" za Suse Enterprise, deloval enako? Jaz močno dvomim, ker so preveč "bleeding edge" verzije. Pa še v komercialni verziji imaš njihove lastne rešitve, ki niso v openSuse. Recimo primer administracija spletnih strani, in vse, kar mora spadati zraven za nastavitve.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Čeprav jaz zamerim openSuse, ker so se pustili "prisiliti" v hitro izdajanje novih verzij, po zgledu ubuntuja. Sicer ne menjajo aplikacije tako bedasto, ampak so vseeno s tem dobili pri meni slab priokus. Jaz na "internet laptopu" laufam še openSuse 10.X, ker mi vse dela in se mi dejansko ne da nadgrajevati. Itak bo šel ta prenosnik v pokoj, zamenjal pa ga bo prenosnik, na katerem zdaj programiram in služim kruh. Na njem ne bom pustil Win7.64, ampak bom naložil spet openSuse. Ampak zelo močno dvomim, da bi mi delale vse aplikacije, če bi prenesel /home.
Ko sem še enkrat prebral moje pisanje, se mi je zdelo, kot da poveličujem Suse nad drugimi komercialnimi rešitvami. Pa ni res, recimo RH forked, kot so CentOS in SL*, vsaka jim čast, da se gredo to igro mačke z mišjo, ko je vključenih 20 različnih licenc. :) Premium vedno pač plačaš in v tem primeru ima RedHat tudi zelo dobre lastne rešitve.
*SL ima za sabo državni interes; čudno da se z RH-jem niso kako dogovorili preko političnih kanalov...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
>Pa ni res, recimo RH forked, kot so CentOS in SL*, vsaka jim čast, da se gredo to igro mačke z mišjo, ko je vključenih 20 različnih licenc. :) Premium vedno pač plačaš in v tem primeru ima RedHat tudi zelo dobre lastne rešitve.
Kje ti vidiš kakšno igro mačke z mišjo? Plus da Centos-u in SL-ju ne moreš ravno reči fork, glede na to da praktično nimajo razvoja. So zgolj kloni brez Redhat trademark-ov.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Omenjen in linkan email. Seveda vsak temu ne reče igra mačke z mišjo, ampak če stvar zamuja eno leto, končnega uporabnika ne zanima, kaj je odzadaj. Res ne.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
