Novice » Operacijski sistemi » Izšla Fedora 16
Poldi112 ::
Jaz tega ne razumem kot odnos do uporabnikov, glede na to da človek v isti sapi govori o redhat-u in licencah.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Jst ::
>Jaz tega ne razumem kot odnos do uporabnikov, glede na to da človek v isti sapi govori o redhat-u in licencah.
Uporabniki so v tem primeru developerji. (Sicer, kje sem pa pisal o uporabnikih? V drugih postih, ampak moje pisanje nima rdeče niti skozi vse poste.)
MrStein je izpostavil še končne uporabnike.
Igra mačke z mišjo: naj pojasnim, kaj sem mislil. CentOS, SL, ruska, kitajska distribucija, vse izhajajo iz RHEL. RedHat jim pa delo otežuje, kot je zapisano v tistem mailu. Miši so torej te RHEL-based distribucije. In v mailu je lepo zapisano, kakšni so problemi pri CentOSu - torej imajo ostale distribucije enake težave. Koliko različnih licenc je vključenih v RHEL? 10? 20? Več? (Sploh glede na to, da ima lahko določen program več licenc, ki omogočajo/onemogočajo različne stvari.)
Sicer pa, kaj misliš z besedno zvezo, da sta CentOS in SL klona. Kakšna klona? Izhajajo iz binarne združljivosti z RHEL, kar pa postaja čedalje težje delo.
Če se kje motim, mi pojasni, ker je situacija na trgu linux distrojev kaotična in ne izključujem, da sem kaj zamešal.
Uporabniki so v tem primeru developerji. (Sicer, kje sem pa pisal o uporabnikih? V drugih postih, ampak moje pisanje nima rdeče niti skozi vse poste.)
MrStein je izpostavil še končne uporabnike.
Igra mačke z mišjo: naj pojasnim, kaj sem mislil. CentOS, SL, ruska, kitajska distribucija, vse izhajajo iz RHEL. RedHat jim pa delo otežuje, kot je zapisano v tistem mailu. Miši so torej te RHEL-based distribucije. In v mailu je lepo zapisano, kakšni so problemi pri CentOSu - torej imajo ostale distribucije enake težave. Koliko različnih licenc je vključenih v RHEL? 10? 20? Več? (Sploh glede na to, da ima lahko določen program več licenc, ki omogočajo/onemogočajo različne stvari.)
Sicer pa, kaj misliš z besedno zvezo, da sta CentOS in SL klona. Kakšna klona? Izhajajo iz binarne združljivosti z RHEL, kar pa postaja čedalje težje delo.
Če se kje motim, mi pojasni, ker je situacija na trgu linux distrojev kaotična in ne izključujem, da sem kaj zamešal.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Poldi112 ::
V bistvu CentOS stremi k binarni združljivosti, pa mu ne uspeva čisto. Je pa od vseh klonov najbližje. SL se pa ne sekira za to, enostavno spucajo RHEL trademarke in logotipe in prevedejo.
Zdaj klon mogoče ni najboljša beseda, ampak nimam boljše. Efektivno gre za recompile. Temu pač ne moreš reči fork. Fork bi bil, če bi vzeli RHEL za osnovo in iz njega začeli furati svojo distribucijo. Z razvojem. Recimo LibreOffice je fork. Prva verzija je efektivno Openoffice, nato pa gresta oba paketa po svoje in sta z vsako novo verzijo bolj različna. Sicer še vedno pobirata en od drugega, ampak imata vsak svojo razvojno ekipo in smernice razvoja.
Kloni pa nimajo nobene dodatne vrednost in so tu zgolj zaradi cene. Še ubuntu, ki precej več dela z Debian-om, na katerem bazira, ni fork. Oz. za nekatere mogoče je, ampak primarno se fork smatra kot ločena veja razvoja, do katere navadno pride zaradi različnih filozofij.
Zdaj klon mogoče ni najboljša beseda, ampak nimam boljše. Efektivno gre za recompile. Temu pač ne moreš reči fork. Fork bi bil, če bi vzeli RHEL za osnovo in iz njega začeli furati svojo distribucijo. Z razvojem. Recimo LibreOffice je fork. Prva verzija je efektivno Openoffice, nato pa gresta oba paketa po svoje in sta z vsako novo verzijo bolj različna. Sicer še vedno pobirata en od drugega, ampak imata vsak svojo razvojno ekipo in smernice razvoja.
Kloni pa nimajo nobene dodatne vrednost in so tu zgolj zaradi cene. Še ubuntu, ki precej več dela z Debian-om, na katerem bazira, ni fork. Oz. za nekatere mogoče je, ampak primarno se fork smatra kot ločena veja razvoja, do katere navadno pride zaradi različnih filozofij.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Jst ::
Se pravi, da te je pri mojem pisanju zmotilo samo imenovanje distrojev?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Poldi112 ::
Samo na koncu. Ostalo si razjasnil. Pa ne strinjam se da imajo ostale distribucije enake probleme. Oz. jih imajo, samo to ne razloži nenormalnih zamud in ignoriranja skupnosti. Pač, centos je zadnja leta postal precej neresna distribucija.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Jst ::
OK, tukaj je rahla zmeda, ker ima RHEL lastne rešitve (sploh addon-i), ki jih ostali ne smejo uporabljati. Zato sem bolj naklonjen besedi fork. Imajo res enako osnovo, ampak se z vsako verzijo bolj razlikujejo, čeprav so binarno združljivi v veliki meri.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
driver_x ::
sammy: Po tem ko sem dodal še post, komu je bilo namenjeno - torej podjetju z nekaj zaposlenimi, ki imajo svoje maile ter spletno stran - misliš, da bi openSuse, ki je "podlaga" za Suse Enterprise, deloval enako? Jaz močno dvomim, ker so preveč "bleeding edge" verzije. Pa še v komercialni verziji imaš njihove lastne rešitve, ki niso v openSuse. Recimo primer administracija spletnih strani, in vse, kar mora spadati zraven za nastavitve.
Za podjetje bi tudi jaz verjetno uporabil SLES. Tudi meni je Opensuse 10.3 deloval precej časa. Sploh ker nisem skoraj ničesar spreminjal. Le enkrat proti koncu, ko sem zamenjal UPS, sem moral en paket prevedti iz sourca.
Ales ::
V bistvu CentOS stremi k binarni združljivosti, pa mu ne uspeva čisto. Je pa od vseh klonov najbližje. SL se pa ne sekira za to, enostavno spucajo RHEL trademarke in logotipe in prevedejo.
To ne drži. Kolikor sem seznanjen, SL še kako pazi na binarno združljivost, enako kot CentOS. Že dolgo imam namen enkrat preverit kako blizu sta en in drugi RHEL-u, ampak nikakor ne najdem časa za to.
SasoS ::
Na Centos listi sem zasledil par primerov, ko imajo SL paketi linkane druge knjižnice...
Zadnjič ko sem bral, sem našel celo en primer, da je nekdo napisal da neka aplikacija za RHEL ni delovala na SL, je pa delala na Centosu...žal se mi zdi da ne bom našel tega posta.
Glede na to, da SL že v base daje nekatere svoje pakete niso čisto 100% RHEL klon...
Zadnjič ko sem bral, sem našel celo en primer, da je nekdo napisal da neka aplikacija za RHEL ni delovala na SL, je pa delala na Centosu...žal se mi zdi da ne bom našel tega posta.
Glede na to, da SL že v base daje nekatere svoje pakete niso čisto 100% RHEL klon...
Ales ::
Mislim, da sem videl ta post. Če se prav spomnim ni pisalo točno za katero aplikacijo se gre oz. ta ni bila javna. Je bilo pa zanimivo in malo zaskrbljujoče to videt - to je prvič da sem zasledil opis takega primera.
To z linkanimi knjižnicami se žal dogaja, tudi CentOS-u, tako da tudi on ni imun na tako tveganje. Red Hat-ov build proces nikoli ni bil self-hosted, v njihovih build rootih se znajdejo paketi iz dveh ali treh izdaj Fedore, kaj iz prejšnjih beta verzij Red Hata in na koncu še kak paket, ki sploh ni javno dostopen.
To je problem, ker je potrebno pri rebuildu dobesedno ugibat, od kod je kaj prišlo in potem najti pravo verzijo, potem pa pravo kombinacijo paketov in zaporedje builda. To je samo po sebi cela zmešnjava, zdaj pa še načrtno komplicirajo zaradi Oracla in je vse skupaj še težje.
Sam imam lokalen build environment in vzdržujem kakih 50 rpm paketov za razne potrebe. Običajno za eno verzijo CentOS/SL in dve verzije Fedore, s tem da za Fedoro lahko kaj tudi eksplodira, za CentOS/SL pa naj ne bi.
Že tukaj je hudič v podrobnostih - naj linkam na CentOS 6.0 brez popravkov, s popravki, na SL 6.0, SL 6.1? Na RHEL? Na dodane pakete iz rpmfusiona? Na pakete iz EPEL? Ravno toliko sem v tem da vem, da če bi delal rebuild cele distribucije in če bi poskušal bit vsaj približno binarno kompatibilen, bi končal v Polju na krajših počitnicah.
Ravno zato bi rad enkrat dejansko naredil test celih CentOS in SL distribucij, ker me prav zanima kako blizu originalu dejansko so...
To z linkanimi knjižnicami se žal dogaja, tudi CentOS-u, tako da tudi on ni imun na tako tveganje. Red Hat-ov build proces nikoli ni bil self-hosted, v njihovih build rootih se znajdejo paketi iz dveh ali treh izdaj Fedore, kaj iz prejšnjih beta verzij Red Hata in na koncu še kak paket, ki sploh ni javno dostopen.
To je problem, ker je potrebno pri rebuildu dobesedno ugibat, od kod je kaj prišlo in potem najti pravo verzijo, potem pa pravo kombinacijo paketov in zaporedje builda. To je samo po sebi cela zmešnjava, zdaj pa še načrtno komplicirajo zaradi Oracla in je vse skupaj še težje.
Sam imam lokalen build environment in vzdržujem kakih 50 rpm paketov za razne potrebe. Običajno za eno verzijo CentOS/SL in dve verzije Fedore, s tem da za Fedoro lahko kaj tudi eksplodira, za CentOS/SL pa naj ne bi.
Že tukaj je hudič v podrobnostih - naj linkam na CentOS 6.0 brez popravkov, s popravki, na SL 6.0, SL 6.1? Na RHEL? Na dodane pakete iz rpmfusiona? Na pakete iz EPEL? Ravno toliko sem v tem da vem, da če bi delal rebuild cele distribucije in če bi poskušal bit vsaj približno binarno kompatibilen, bi končal v Polju na krajših počitnicah.
Ravno zato bi rad enkrat dejansko naredil test celih CentOS in SL distribucij, ker me prav zanima kako blizu originalu dejansko so...
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Izšla Fedora 17Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 6853 (5489) | Ales |
» | Izšla Fedora 16 (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 12406 (9850) | Ales |
» | Izšla Fedora 15Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 5156 (4099) | driver_x |
» | Izšla Mandriva Linux 2010 (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 9948 (7720) | 5er--> |
» | kater linux je najboljši? (strani: 1 2 )Oddelek: Operacijski sistemi | 6677 (5428) | Nerdor |