"hitrost časa"

Ne vem kaj me je prijelo, da sem začel razmišljati o tem problemu a sem začel in prišel do nekega zaključka. Ker na splošno o fiziki in matematiki nimam prav dosti pojma sloni moja domneva na krhkih temeljih. Pravzaprav sem se med pisanjem te stvarce že velikokrat zmedel. Nekako sem na idejo prišel včeraj zvečer ko sem šel spat, danes pa sem se odločil da jo položim na papir in jo dam vam v premislek.

Po veliki verjetnosti bo stvar hitro doživela hladen tuš, splača pa vsekakor se. Torej razmišljal sem o svetlobi in o tem da se nič ne more gibati hitreje od nje. Vem da je to splošno sprejeto ampak zdi se mi skrajno malo verjetno da je vesolje tako omejeno.

Torej moja domneva je slednja:


(Za vsak odstavek je potrebno upoštevati predpostavko da se nič ne more gibati hitreje od svetlobe).

Predstavljajmo si stensko uro, a z to spremembo da so na njej številke do 10. Številka 10 predstavlja številko 0.. Kazalec na prvi uri opravi polni obrat vsako sekundo, na drugi uri opravi kazalec 10 obratov v eni sekundi, na tretji uri 100 obratov v eni sekundi itn. Vsaka ura ustreza enemu decimalnemu mestu za namišljeno vejico v dolgi verigi števil. Ure ponazarjajo spremembo decimalnih števil med tem ko čas teče.

Predpostavljajmo da se nahajamo v avtomobilu ki se pelje s hitrostjo 108km/h oz. 30m/s. Na armaturni plošči imamo razporejene ure pri čemer se vsaka obnaša po zgornji definiciji. Zamislimo si da je armaturna plošča (in avto) dovolj velik da nanjo lahko pritrdimo neomejeno število ur.

Po teoriji, katera trdi da se nič ne more premikati hitreje od svetlobe (299,792,458km/s) bi moralo veljati da voznik potrebuje le omejeno število ur za prikaz časa, saj bi ura katere kazalec bi se moral vrteti s hitrostjo svetlobe in vse nadaljnje ure ne delovala. Če to dejstvo drži, nam to pove da časa ne moremo meriti z neskončnim številom decimalnih mest, temveč z omejenim.

Ker nisem dober matematik, ne znam izračunati kazalec katere ure bi se moral vrteti s „končno hitrostjo“ - hitrostjo ki ne bi prekašala hitrosti svetlobe da bi dohajal predhodnice. To prepuščam matematikom. Vsekakor pa mi to dejstvo da lahko uporabimo le omejeno število ur pove, da ima tudi čas „končno hitrost“. Oz. da lahko določimo trenutek in tudi dolžino trenutka.

Enako velja za pospešek in pojemek. Predpostavljajmo da želi naš voznik čim hitreje ustaviti vozilo. Vemo da se trenutno pelje z hitrostjo 108km/h. Če trdimo da teorija o svetlobi drži, potem voznik nikakor ne more ustaviti vozila hitreje kot v trenutku, katerega sedaj lahko izmerimo.

Torej če izmerimo da vozilo lahko ustavimo hitreje kot v trenutku, teorija o hitrosti svetlobe ne drži ? Če pa teorija o svetlobi drži ima vsaka stvar z maso končen pojemek oz. Pospešek, torej da nič ne more pospešiti na določeno hitrost hitreje kot to dovoljuje čas ?

Prosil bi za kakšen popravek in pripombo, katerih bo zagotovo veliko.

Isto bi moglo veljati za digitalno uro če se ne motim. Saj morajo v digi. uri pa signali potovati do ekrana kjer se izpišejo številke, "signali" pa ne morejo potovati hitreje od svetlobe baje, če se ne motim.

Vem da sem uporabljal premalo strokovnih izrazov, ampak jih ne poznam kot sem že povedal..., mogoče bo malo težje razumeti bistvo.

Tudi konica prvega kazalca doseže svetlobno hitrost, če je kazalec le dovolj dolg ;)

BALAST je 15. jan 2011 ob 17:22 izjavil:

to je prek svetlobne hitrosti.

No such thing.

Okapi je 15. jan 2011 ob 17:32 izjavil:

Subjektivno lahko potuješ hitreje. Če se recimo podaš na 10 svetlobnih let oddaljeno zvezdo dovolj hitro (z recimo 0,99 svetlobne hitrosti), boš tja prispel v malo več kot 10 letih za zunanje opazovalce, po svoji uri pa boš prišel precej prej kot v desetih letih. In če potem hitrost izračunaš na osnovi časa, ki si ga porabil za potovanje (recimo 9 let), in znane razdalje (10 svetlobnih let), boš ugotovil, da si potoval hitreje od svetlobne hitrosti.

O.

Po tvojih meritvah, ja. Inercialni opazovalec na tvoji začetni poziciji in hitrosti pa bo potrdil, da nisi šel nad c.

Kot so ze rekli, naprava nima dosti veze s samo hitrostjo casa...
Mogoce ti isces Planck time @ Wikipedia? To je najmanjsa enota casa, ki lahko pretece, cas, ki ga svetloba porabi da prepotuje 1 Planckovo dolzino.

Nekako. Zanima me če je na podlagi tega mogoče določiti, kot sem že napisal v primeru z avtomobilom, ali se nekaj lahko ustavi hitreje kot v trenutku.

morda je bolje, da si čas predstavljaš na nivoju osnovnih delcev. ne z urami in avti...
jst osebno domnevam, da je 'hitrost časa' pogojena z interakcijami osnovnih delcev. ko le teh ne bo več - vesolje bo tako zelo veliko - bo 'čas' padel na 0 in/oziroma interval 'časa' se bo povečal do neskončnosti...

Samo popravek:

Po teoriji, katera trdi da se nič ne more premikati hitreje od svetlobe (299,792,458km/s) bi

Hitrost svetlobe je cca 300.000km/s ali "tocno" 2,99792458*10⁸ m/s

lp

Če je tako, kot si opisal na začetku, si naredil 10 svetlobnih let. Samo napačno enačbo za izračun hitrosti si uporabil.

A si prepričan? Pri relativistični hitrosti se razdalja za potnika skrči.

O.

Zadnja ura mora biti neskončno majhna, ergo en obrat kazalca torej neskončno kratek... torej se lahko zavrti neskončnokrat v neskončno kratkem časovnem intervalu :)

Tudi do Lorentovega faktorja, ja, KADAR se uporablja za kontrakcijo dolžine. Ker ni bila nikoli izmerjena. N I K O L I.

Jaz sicer mislim, da niti ne more biti, zaradi Ehrenfestovega paradoxa.

Glej, pri kontrakciji dolžine je kar nekaj nejasnosti (pri uporabi), da kar kliče k napačnemu razumevanju. Razdalja se skrči za (hitro) gibajoče se telo, vendar za opazovalca v drugem sistemu!
Večina izpeljav (sem malo na hitro pogledal, kaj je novega) je za ti. "time frame", ki upošteva spremembo dolžine v enakih (hitrosti prilagojenim) časovnim okvirjem. MIslim, da se tukaj neha razumevanje za 97% ljudi.

Je pa res, da je na tem forumu veliko iz teh preostalih 3% :-)

Ehrenfestov paradoks temelji na fizikalno nemogočem "perfektno trdnem" materialu.

Hočeš reči, Einstei-Lorentz-Fizgeraldova konrakcija temelji na fizikalno nemogočem "perfektno trdnem" telesu?

In je potem sploh ni?

Lorentzova transformacija pa logično sledi iz eksperimentalno dokazanih fenomenov.

Logičbo sledi, samo opazljiva ni?

V trkalnikih, kjer se ionizirani delci gibljejo z relativističnimi hitrostmi, je nekatere izmerjene fenomene mogoče razložiti posredno

Med dvema protonoma, ki pospešujeta, se razdalja manjša, za bystanderja?

YES/NO?

Če imaš gruče protonov, ki so na razdalji 1 meter, ti nedoločenost ne bo delala nobenih praktičnih preglavic.

Na en meter so, okoli in okoli pospeševalnika, na en meter kot smo rekli in potujejo okoli z 0,1 c. Da je relativistična kontrakcija dolžine zanemarljiva.

Potem ta vlak pospešiš na 0,99 c.

Se razdalja med njimi zmanjša na 15 cm? Kar naj bi se morala po onem gama faktorju?

YES/NO?

Za zunanjega opazovalca se razdalja med delci v smeri gibanja zmanjša.

A si prepričan?

OK. Torej misliš da postane razdalja med protonskimi gručami 15 cm za bystandarja?

OK. In okoli pospeševalnika je 10 tisoč grup protonov, posejanih v razdalji enega metra, ker je ravno tako naneslo, da ima pospeševalnik obseg 10 kilometrov.

Ko pospešijo na ustrezno hitrost, se razdalja med njimi zmanjša na 15 cm?

Hkrati ja. Tako hkrati, kakor je Einstein hkrati pospešil vagone svojega "relativističnega vlaka".

Samo ... kako se zmanjša razdalja med gručami? A ni vsota vseh razdalj še vedno 10 kilometrov?

Tukaj Ehrenfest udari s svojo pestjo po mizi, ter IMO razbije Einsteinovo Relativnost.

Mi je prav zelo žal ...

Samo, da jaz zadevo opazujem iz središča. Ali pa iz točke nekje iznad težišča.

Kje je kontrakcija?

Počasi. Kontrakcija nastane kdaj?

Ko gre relativistični vlak mimo tebe, ki stojiš na peronu.

Tako vsaj Albert zatrjuje.

Tudi če se edmakneš od proge proč, ali kamorkoli, se v smeri gibanja vlaka zgodi kontrakcija.

Tako vsaj Albert zatrjuje. In vsi relativisti za njim.

Vendar je to očitno ena velika neumnost, kar primer pospeševalnika nazorno pokaže.

Mi je prav zelo žal.

Kjerkoli ti stojiš - tako Albert - se v smeri gibanja predmet skrajša. Vse razdalje v smeri potovanja, nobena pravokotna na to smer, pa ne!

To je ABC Relativnosti.

Tako naj bi se tudi razdalja med protonskimi gručami.

Samo se ne, logika ne pusti. Sorry.

MM eksperiment iz 1887, je prikazal paradox v našem tedanjem razumevanju sveta. Einstein ga je poskušal razrešiti s svojo Relativnostjo, vendar žal neuspešno, kakor je po nekaj letih sprevidel Ehrenfest.

Večina s tem paradoxom očitno lahko živi.

No ja, lahko tudi jaz. Ker mi Einsteinova Relativnost ni preveč mar.

Za tistega, ki se giblje se nič ne skrajša. On sebe vedno enako izmeri v vseh smereh in vedno mu bo pokazalo enako, ne glede na njegovo relativno hitrost (glede karkoli že)
Za nekoga v inertnem sistemu je načeloma enako (irelevantno) ali se giblje ali pa če se ne, glede na katerikoli drug inertni sistem.

Njegovo skrajšanje v smeri gibanja bo izmeril nekdo drug, ki se od njega v tej smeri oddaljuje ali se mu približuje.

Kaj hočeš povedati? Za koga se kakšen gibajoči predmet skrajša? Za bystanderja. Za opazovalca na peronu, se skrajša Einsteinov vlak!

Tudi vlak iz gruč protonov v pospeševalniku, bi se moral, za opazovalca v loži CERNa.

Pa se, po tvoje?

Kdo, če kdo, po tvoje, sploh vidi relativistično lontrakcijo in kdaj?

Navidezno ali resnično?

Se avion na poti okoli Zemlje skrajša za opazovalca na tleh?

Če ja, kaj je potem z vlakom avionov?

Kako bi tiste izračune razložil drugače, kot z relativnostjo in to tako s SR kot z GR

Najprej ti povej lalšen primer kontrakcije. GPS, zdrži brez relativističnih kontrakcij. Tako kot vse drugo. Ampak pustimo zakomplicirane reči zaenkrat. Povej, se avion na poti okoli Zemlje relativistično skrči?

Če ja, kaj je potem z vlakom avionov?

Kako boš razložil ta absurd? (Ki ga seveda ni, ker ni kontrakcije.)

Saj jaz ne govorim za potnike v avionu. Jaz govorim za ljudi na Zemlji, ki te avione gledajo. Se letala skrajšajo, ko pospešijo na 5 krtno hitrost zvoka, za opazovalca, ki jih meri z Zemlje?

BALAST je 15. jan 2011 ob 17:22 izjavil:

V bistvu gre neskončno dolg urin kazalec neskončno hitro (na točki neskončno-1), to je prek svetlobne hitrosti.

Takle kazalec (pravzaprav "končno dolg" kazalec) bi se z ene točke na drugo lahko premikal s hitrostjo, višjo od svetlobne?

Zunanja točka na 50000km dolgem kazalcu, ki se obrne v eni sekundi, opravi daljšo pot od svetlobe. 100km dolg kazalec, ki se obrne 500x v sekundi, je prav tako hitrejši od svetlobe.

Torej je možno?!