kill the bank

Vsaj dokler posojenega in zdaj vpoklicanega denarja ne dobi nazaj, ima več posojenega kot je pri njej denarja+depozitov. Drži?

Sej ga ni izplačala fizično. Nakazala je na Elektropodjetje, za mojo položnico. Naprimer.

Ista figa. Fizično ne more/sme izpeljat transakcije. Če jo, je isto, kot da je izdala ček brez kritja (kot ga lahko navaden smrtnik).

Ne vem čemu vse to?! Sej si že pred mesecem bil na poti k pameti, ko si pravilno ugotovil, da za banko komot pridejo časi, ko ne more dajat kaj dosti posojil.

Ko začne narod lepit linke z Youtuba, gre taka debata samo še navzdol. Ampak, si bom drznil nalepit posnetek s Khan Academy, kjer tip dejansko ve, o čem govori in ne bluzi v tri krasne, kot je na večini ostalih Youtube filmčkov.



Ja?

Preden gre spet kdo zgubljat čas na YouTube, fractional reserve banking je o tem koliko sposojenega denarja lahko banka posodi naprej (fraction). Sploh se ne ukvarja s pojasnjevanjem dejstva, da banka ne more posodit denarja, ki si ga ni ali sposodila ali ga imela že prej ali zaslužila.

McHusch je 28. dec 2010 ob 11:25 izjavil:

Pa še kako relevanten je fractional reserve banking za to debato. Če bi imeli full reserve, ne bi nihče niti razmišljal o ideji, da banka posoja denar iz zraka (ki ga tudi sedaj ne!)

Fractional reserve banking brez močne podpore centralne banke in tiskanja denarja pade v vodo.Preveč varijabilnih dejavnikov je,zato je tu centralna banka kot buffer.Kriza pa je dokaz da še centralna banka nima moči popolnoma uravnavat bančni-finančni trg in razmerje ponudba-povpraševanje po denarju kot glavni vzrok za kolabiranje sistema.

Vse lepo in prav, če bi le upoštevali tiskanje novih bankovcev. Druga stvar, ki gre bankam na roko je, da ti mora delodajalec plačilo nakazati na račun.
Koliko časa bi ta shema zdržala ob valuti, ki je ne moreš po mili volji tiskat?

49106 je 28. dec 2010 ob 12:24 izjavil:

Vse lepo in prav, če bi le upoštevali tiskanje novih bankovcev. Druga stvar, ki gre bankam na roko je, da ti mora delodajalec plačilo nakazati na račun.
Koliko časa bi ta shema zdržala ob valuti, ki je ne moreš po mili volji tiskat?

Normalno,saj če bi bilo drugače bi zaposlovanje na črno in dokaj ustaljena praksa neplačevanja prispevkov poskočila za xxxx%.
V idealnem svetu papirnati denar naj ne bi obstajal,le takšen v elektronsko obliko.Vse transakcije,nakupi itn bi se izvajale elektronsko,seveda vsaka posamezna transakcija denarja in nakup nečesa bo imela nezbrisljivo sled in bo dostopna državnim organom na išpekcijo.
Papirnati denar nima prihodnosti.Predvsem podkupljivi politiki kova Sanader & co se bojijo ukinitve papirja,ker se z tem končajo zgodbe o uspehu tipa polnih kuferćkov opranega keša pod mizo itn za *dobro* opravljeno delo.Ko bo zginil papirnati denar bo avtomatsko(vsaj 99%) zginila tudi korupcija.

Samo 'full reserve banking'... ni banking.

Da ni ? :)

Koliko časa? Isto dolgo. Samo bistveno bolj počasi bi se širila ekonomija.

Zakaj tako misliš ?

Zakaj se pa nebi širila hitreje ?

Papirnati denar nima prihodnosti.Predvsem podkupljivi politiki kova Sanader & co se bojijo ukinitve papirja,ker se z tem končajo zgodbe o uspehu tipa polnih kuferćkov opranega keša pod mizo itn za *dobro* opravljeno delo.Ko bo zginil papirnati denar bo avtomatsko(vsaj 99%) zginila tudi korupcija.

En drek bo.

Ko so reklamirali kartice je bilo, da ti bo nemogoče ukrasti keš.
Pa so ti ukradli kartico in spraznili račun.
Ko so reklamirali spletno bančništvo je bilo enako.
Pa so ti s phishingom spraznili račun.

In zakaj bi bilo sedaj kaj drugače ?

Saj si ne rabijo podajati denarja pod mizo. Usluga za uslugo, kakšno darilce v obliki avta ali palice zlata. In kako bi ti to nadzoroval ?

Glede tistega filmčka je tako; Dokler se investicije ne povrnejo je banka dejansko v minusu.
In tako je banka naredila keš 'iz nule'

Dobro vprašanje je tudi; Kako se naj banka financira; Iz inflacije denarja ?

Depozit je že posojen, za njegovo vračilo so pa zadolženi kreditojemalci. Če jim to ne uspe, si banka piše minus.

Prej si trdil da depozite lahko posoja, zdej trdiš da mora "takoj" odpoklicati posojilo dano z nekim depozitom.

Še z branjem maš težave, ne samo matematiko.

Sem točno povedal kdaj mora 'odpoklicat' posojilo.

Banka odpokliče posojila, ko ne more izplačat prvega depozita (torej si ne more več sposodit sredstev in ne izpolnjuje več zahtev obvezne rezerve). Odpokliče jih lahko na različne načine. Tudi tako, da ta posojila prenehajo biti njena posojila. Aktivo (enako tudi pasivo) prevzame banka prevzemnica. Lahko jih poskuša predčasno konvertirati v likvidna sredstva.

Verjetno pa nihče ne more prisilit kreditojemalca, da vrača mimo njegovega anuitetnega plana. In zaradi tega pač banka lahko crkne. Še en dokaz, da lahko posoja samo tisto kar si je sama sposobila/imela/zaslužila.

Valvoline je 28. dec 2010 ob 11:01 izjavil:

lurker je 28. dec 2010 ob 10:54 izjavil:

Ne. Ker fizično ne more izplačat tvojega depozita. Je nelikvidna.

Katera banka bo likvidna ali ne določa predvsem centralna banka,saj tistih *virtualnih* sposojenih zelencev centralne banke spravijo v *real life*. Topčifed 24/7 365.

bravo!

Ziga Dolhar je 28. dec 2010 ob 11:03 izjavil:

Thomas je 28. dec 2010 ob 09:53 izjavil:

Nobena poslovna banka ne more posodit več kot si je sama sposodila.

Seveda lahko, razčistimo enkrat za vselej. Pa vzemimo, da mi banka posodi 100 €. Vrnem ji z obrestmi vred 110 €.

Zdej nekomu posodi 110 €, od katerih si vsaj 10 ni nikoli izposodila.

Mislim, da "bankirska znanstvena srenja", kamor bi lurker zelo utegnil spadati, ni preveč bistroumna. Sicer ni potem rečeno, da so njihovi kritiki že avtomatično pametni, vendar niti tega, da so bankirji extra brihtni.

In zopet spregleduješ, da je tistih posojenih 100 banka prej morala nekje dobiti. Ali so ji jih posodili njeni komitenti (bilančno tuji viri), ali pa njeni družbeniki (bilančno lastni viri). Pa še to lahko posodi zgolj del teh, virov, ne pa celote. (Posameznik lahko posodi celoto - celo več kot banka.)

In četudi se zmenita, da ti mora namesto 100 vrniti 300, teh 200 obresti ne predstavlja "posojila". Gre za njen zaslužek. In svoj zaslužek seveda lahko posoja naprej - saj gre za njena sredstva (njene lastne vire).

Zanimivo, kako iz denarnega multiplikatorja, ko si propadel v njegovem razumevanju, hitro preskočiš na drugo tezo - posojanje prisluženih obresti - da bi le dokazal, da banka lahko posodi "več kot ima". (Pri čemer očitno trdiš, da sredstva, ki jih pridobi iz obresti, sploh niso "njena".)

no ziga dolhar pa mi pokazi kje lahko vidiš na podlagi česa banka izplača denar? kje imam zagotovila da banka ne pričar denarja iz totalne nule. Lahko tu trobite svojo šolsko ekonomijo, v podobnem smislu kako so delnice super duper in kako vse poteka, ko pa se sesuje pa nihče nič ne ve. HMM glede delnic, samo ozrimo se nazaj in ugotovimo neposredni vzrok francoske revolucije, ko je narod zgubil miljarde, glavni izumitelj delniškega sistema in v končni fazi krivec za francosko revolucijo pa je sp... v Benetke, in tam užival.

ANYWAY back on topic, centralna banka odloča katera banka bo ostala in katera bo nelikvidna, in če ji zmanjka denarja pač naredi to kar dela Slovenija z NLB - jem jo dokapitalizira, sicer na naš račun. Torej centralna banka je v realnem pogledu višje od države in ima še več vzvodov, kako bo reševala svoje finančne zagate!

Če banka posodi moj depozit samo enkrat in se drug dan zglasim na okencu z zahtevo po 100EUR nastane popolnoma isti problem kot če bi banka "moj depozit" še naprej posojala in bi se na okencu zglasilo 9 Janezov z zahtevkom za 500EUR. Nobena rezerva ne reši tega zapleta, samo velikost sistema in izračun, koliko komitentov želi cash v ponedeljek zjutraj.

Nič "noro", ne delaj se bedaka!

Dejansko se banki očitno lahko komot zgodi, da ima v nekem trenutku posojenega več denarja, kakor z njim razpolaga. Tudi če bi morala takoj odpoklicati neko dano posojilo, ga ne dobi nazaj v istem trenutku in minus nastane.

"Takoj" lahko dobi posojilo Centralne banke, a denar je bil emitiran. Vsaj v nekem momentu je bil "na izposoji" denar, ki ga ni bilo. Ker ko dvignem svoj depozit, oni ne morejo "s svetlobno hitrostjo" preklicati vseh posojil in dobiti denarja nazaj na račun.

Nič "noro", ne delaj se bedaka!

Noro je, da Karaya misli, da je 10x posojanje istega denarja isti problem kot neskladje med ročnostmi (depozitov in kreditov).

Dejansko se banki očitno lahko komot zgodi, da ima v nekem trenutku posojenega več denarja, kakor z njim razpolaga. Tudi če bi morala takoj odpoklicati neko dano posojilo, ga ne dobi nazaj v istem trenutku in minus nastane.

Sem že povedal, da je likvidnostna težava čisto običajna pri bankah. Tako kot pri tebi, ženi si posodil denar, pa sedaj ne moreš plačat položnice. Jo boš pač jutri.

"Takoj" lahko dobi posojilo Centralne banke, a denar je bil emitiran. Vsaj v nekem momentu je bil "na izposoji" denar, ki ga ni bilo. Ker ko dvignem svoj depozit, oni ne morejo "s svetlobno hitrostjo" preklicati vseh posojil in dobiti denarja nazaj na račun.

Ne, ne more dobit posojila CB takoj. Zato tudi ne more bit denar emitiran. Če banka nima neplasiranih sredstev, ti tvojega depozita ne more izplačat (mislim, it's elementary!). Lahko ti pa reče, da si poglej v pogodbo, kjer piše, da 30-dnevne depozite lahko dvigneš po 30ih dneh, izredno pa prekličeš dan/dva vnaprej. Čez noč si bo banka sposodila od druge banke tisti 200 EUR, če je že res v taki buli.

Tako je. Sposodi si pri Centralni banki če je treba. Centralna banka pač dobavi v verigo denar, ne da bi si sama karkoli izposodila. Naredi denar za eno od bank.

Centralna banka je bog.Ima škarje in platno v rokah.

Dejansko so banke le posredniki,*ustvarjenemu* denarju iz nič pa da življenje centralna banka.

Seveda. Centralna banka ji žegna primankljaj za nazaj. Skupaj delata denar. Banka jamra da nima, ker nima, Centralna ji pa posodi nov denar.

Kva, zdej si pogruntal za bailout?! Huh, šit. Drugač pa na dnevni bazi tega ni tako kot si očitno ti predstavljaš.

Seveda se pa bankirji "delajo lepe". Njihovi apologeti jim pa pomagajo.

V čem točno se delajo lepe? Banka pravzaprav težko škripne, če ne zatajimo mi, navadni smrtniki (in pa seveda bavčarji), ki banki ne vrnemo kredita. A bi morale take banke, ki posojajo bedakom, škripnat? Seveda.

Samo, da gremo nazaj prosit zlatokopce, da naj hitrej koplejo, je pa ultra bedarija.

A pol si se že premislil, da banka posoja depozite. Ker še dopoldne si trdil, da samo denar ki si ga kje sposodi. Potem si priznal, da tudi od obresti zaslužen denar. Potem depozite.

Ja, jezus bog. Depozit JE sposojen denar. Ti si pa res trd!

A prvič, ko sem ti to napisal, si spregledal. Sam, da vem, če je treba vse dvakrat pr teb.

O čem pa zdej bluziš?

Razlagaš mi razliko med depozitom in posojilom (kreditom) in bi rad na ta način dokazal, da depozit za banko ni sposojen denar?! Pa kva je s tabo?!

Depozit občana je za poslovno banko sposojen denar (borrowed money)!

Krizanič je na NLB dal miljardni depozit. Thomas pravi, da si NLB ni ničesar sposodila.

HOHOHO!!!

NLB si je.

Aja, a še mal prej si trdil drugače?!

Vsak tako nastali minus "pokrije" Centralna Banka.

Ne, takih 'minusov' ne pokriva CB.

Je 'lender of last resort'. Arhar prej preklicari celo EU, da lahko izplača tebi 200 EUR. V Frankfurtu (al kje že vedrijo) zadnji zvejo za tvoje probleme.