Moody's - Večkrat smo že pisali o milijardah dolarjev, ki jih imajo Apple in drugi tehnološki velikani parkirane izven matičnih držav v davčnih oazah in ki so pripravljene za investicije. Do neke mere so si v tem pogledu vse multinacionalke podobne, a zadnji podatki hiše Moody's kažejo, da imajo v ZDA tehnološki velikani v rokah nesorazmerno velik del denarnih sredstev. Samo Apple, Microsoft in Google imajo v rokah četrtino vsega denarja ameriških podjetij (če ne štejmo bank in finančnih inštitucij).
Z drugimi besedami ima Apple že 215 milijard dolarjev, Microsoft 102 milijardi, Google pa 73 milijard. Seznam nadaljujeta Cisco s 60 milijardami in Oracle z 52 milijardami, šele na šestem mestu pa najdemo prvo podjetje iz kakšne druge branže - to je Pfizer s 40 milijardami dolarjev. Skupno imajo tehnološki velikani v rokah 777 milijard dolarjev oziroma 46 odstotkov vsega poslovnega denarja v ZDA, predlani pa je ta delež znašal 41 odstotkov. Ob tem ne smemo pozabiti, da so tehnološka podjetja samo v lanskem letu za odkupe lastnih delnic in dividende namenila 118 milijard dolarjev, poleg tega pa so še intenzivno investirala in prevzemala. Lani so tehnološka podjetja ustvarila kar 63 odstotkov celotnega denarnega toka v ZDA. Skratka, biti tehnološki velikan se v tem času zelo splača. Obenem Moody's ocenjuje, da je 87 odstotkov tega denarja izven ZDA, in sicer v davčnih oazah, če sklepamo po podatkih za prvih pet na seznamu.
A po drugi strani visoke denarne rezerve podjetij pričajo o zaostreni situaciji na trgu. Varčevanje je tako odziv na negotovo prihodnost kot tudi pomanjkanje boljših naložb. Potrošnja računalniške opreme namreč ne raste več tako izrazito, niti obstoječe proizvodne kapacitete niso popolnoma izkoriščene, tehnologija je večinoma že zelo zrela in kvantnih preskokov ni pričakovati.
Parkiran denar ne kroži po ekonomiji in je mrtev. S temi "money sinki" se po moje dela škoda širši ekonomiji...
Disclaimer vsem, ki boste komentirali kaj povezano z ekonomijo; (never hurts to learn economics)
- Varčevanje NE škodi ekonomiji. Je pravzaprav eden najpomembnejših dejavnikov ekonomskega napredka. Namreč omogoča vlaganje v proizvodnjo - in proizvodnja je tisto kar veča ekonomsko blaginjo (as opposed to potrošnja, kot marsikdo napačno trdi).
- Če se v ekonomiji (npr. ta podjetja) varčuje, bo (bi naj) nekdo zaradi tega dobil cenejše posojilo oziroma se bo povečala vrednost denarja.
Sem prav zadovoljen da majo tolikšne rezerve, zato pa lahko tolk nore stvari razvijajo. :D
Te firme imajo milijarde. Kar gre v razvoj oz. proizvodnjo je pljunek v morje. Glavnica denarja še vedno ne kroži in "počiva" v davčnih oazah.
Leta 2013 je bilo na svetu skupno 1.2 Trilijona USD, kar je okoli 1200 milijard. Če seštejemo samo prvih 6 tehnoloških gigantov, dobimo za 500 milijard USD, ki jih te firme imajo. Se pravi, samo oni si lastijo skoraj polovico vsega denarja, ki je v valuti USD in je "neuporabljen".
Te firme imajo milijarde. Kar gre v razvoj oz. proizvodnjo je pljunek v morje. Glavnica denarja še vedno ne kroži in "počiva" v davčnih oazah.
Leta 2013 je bilo na svetu skupno 1.2 Trilijona USD, kar je okoli 1200 milijard. Če seštejemo samo prvih 6 tehnoloških gigantov, dobimo za 500 milijard USD, ki jih te firme imajo. Se pravi, samo oni si lastijo skoraj polovico vsega denarja, ki je v valuti USD in je "neuporabljen".
Tiste 1.200 milijard je fizičnega denarja, bankovcev in kovancev.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
LordNacho> - Varčevanje NE škodi ekonomiji. Je pravzaprav eden najpomembnejših dejavnikov ekonomskega napredka. Namreč omogoča vlaganje v proizvodnjo - in proizvodnja je tisto kar veča ekonomsko blaginjo (as opposed to potrošnja, kot marsikdo napačno trdi).
Motiš se. Ta denar leži na bančnih računih in se ne uporablja, ker ga je itak preveč, da bi ga lahko za karkoli uporabnega zapravili.
Fino je imeti "runway" za par let, vsekakor, ampak ta podjetja imajo dovolj sredstev, da brez prihodkov lahko odhodke pokrivajo več kot sto let - to je pa že malce skregano s pametjo, razen v primeru, ko je treba tako hrčkat likvidna sredstva zaradi polomljenega patentnega sistema, zaradi finančnih zahtev političnega lobiranja ter seveda zato, ker je denar, ko ga podjetje poskusi praktično uporabiti, lažje obdavčljiv kot denar, ki leži v banki sredi davčne oaze.
Sej ni problem to da so bogataši, nikol ni bil, problem je samo da več denarja kot imaš manjši % tega denarja kroži. Kroženje denarja je izredno pomembno, to je tako kot kroženje krvi, ti jo lahko dajaš na stran in čakaš da telo proizvede novo ampak če daješ čedalje več krvi na stran ratuje situacija vse bolj nevzdržna, Če nisi edin ki kri jemlje je pa še huje ker si govoriš, glej un je pa vzel še več kot jz, un je še boljši, morm izboljšat tole...in izčrpavaš telo, v primeru denarja pa izčrpavaš svet. Ti toliko shranjene krvi / denarja ne boš nikoli ponucal, ampak vseen te pa boli k... če svet crkne. Rešitev vidš v tem da se zmanjša število celic, da delajo nadure pri proizvodnji krvi, namest da bi videl rešitev v tem da že imaš vse kar boš kadarkoli rabil in se umiriš. To je problem bogatenja. Če bi 90% sredstev šlo v uglednem roku naprej v gospodarstvo, državo, infrastrukturo, ljudi ali pa trošenje potem tak zaslužek ne bi bil nič slabega al pa negativnega. Ampak vsak gleda sam nase, ne pa na družbo kot celoto. Včasih kako kapljo v morje kak bogataš da da si malce opere vest kar je sicer spodbudno ampak je še vedno nesistemsko in je premalo široko zastavljeno.
"Microsoft in Google imajo v rokah četrtino vsega denarja ameriških podjetij (če ne štejmo bank in finančnih inštitucij)." Denarja za posojo je že v finančnih institucijah čisto dovolj.
Te firme imajo milijarde. Kar gre v razvoj oz. proizvodnjo je pljunek v morje. Glavnica denarja še vedno ne kroži in "počiva" v davčnih oazah.
Leta 2013 je bilo na svetu skupno 1.2 Trilijona USD, kar je okoli 1200 milijard. Če seštejemo samo prvih 6 tehnoloških gigantov, dobimo za 500 milijard USD, ki jih te firme imajo. Se pravi, samo oni si lastijo skoraj polovico vsega denarja, ki je v valuti USD in je "neuporabljen".
Tiste 1.200 milijard je fizičnega denarja, bankovcev in kovancev.
tako je, če bi nekdo se igral lahko z recimo 10% denarja v obtoku bi bila to cela komedija... tudi trditev kar gre v razvoj le plunek, je povsem posplošena in za eno izmed teh top 10 firm na listi ti lahko povem, da gre letno več 10 miljard izključno v razvoj.
@Rupsy: Nora zadeva: Smartphone, Smart watch, smavozeči avtomobil, Gmail - vse to so zame nore zadeve :D
@Jype: Trdiš da če se denar ne uporablja (ne kroži) to škodi ekonomiji - in je zato varčevanje slabo. Tudi če se tist denar ne uporablja - pomaga vzpodbujati investicije v proizvodnjo. Če grossly poenostavimo in rečemo, da je ta denar izvzet iz ekonomije. (se pravi da niti ne vpliva na nižanje cen posojil v bankah). Potem se vrednost vsega denarja v obtoku poveča - cene padejo.
(denar in cene niso nič drugega kot kazalnik seštevka želja vseh ljudi v ekonomiji - popolnoma nepomembno je koliko denarja je v obtoku (razen seveda pač za praktičnost uporabe - za kar je bil ustvarjen papirnat denar))
LordNacho> - Varčevanje NE škodi ekonomiji. Je pravzaprav eden najpomembnejših dejavnikov ekonomskega napredka. Namreč omogoča vlaganje v proizvodnjo - in proizvodnja je tisto kar veča ekonomsko blaginjo (as opposed to potrošnja, kot marsikdo napačno trdi).
Motiš se. Ta denar leži na bančnih računih in se ne uporablja, ker ga je itak preveč, da bi ga lahko za karkoli uporabnega zapravili.
Fino je imeti "runway" za par let, vsekakor, ampak ta podjetja imajo dovolj sredstev, da brez prihodkov lahko odhodke pokrivajo več kot sto let - to je pa že malce skregano s pametjo, razen v primeru, ko je treba tako hrčkat likvidna sredstva zaradi polomljenega patentnega sistema, zaradi finančnih zahtev političnega lobiranja ter seveda zato, ker je denar, ko ga podjetje poskusi praktično uporabiti, lažje obdavčljiv kot denar, ki leži v banki sredi davčne oaze.
O, čakaj, čakaj takole pa ne boš govoril. Microsoft že ves čas pomaga revnim otrokom v Afriki. FB bo prenesel vsa sredstva ne neko nrprofitno, humanitarno organizacijo. Kje pa je tvija "Mana" ki pomaga ljudem v plenicah, ko odirajo piščance, delajo v Mcdonaldih?
- Varčevanje NE škodi ekonomiji. Je pravzaprav eden najpomembnejših dejavnikov ekonomskega napredka. Namreč omogoča vlaganje v proizvodnjo - in proizvodnja je tisto kar veča ekonomsko blaginjo (as opposed to potrošnja, kot marsikdo napačno trdi).
- Če se v ekonomiji (npr. ta podjetja) varčuje, bo (bi naj) nekdo zaradi tega dobil cenejše posojilo oziroma se bo povečala vrednost denarja.
Na ceno posojil ne vpliva le varčevanje, pač pa x drugih dejavnikov; npr. ekspanzivna monetarna politika centralnih bank ('tiskanje denarja', QE), kreditna sposobnost potrošnikov in investitorjev ipd. Varčevanje v času, ko ni povpraševanja, ko je ponudba 'nasičena' in nekatera gospodarska območja (E(M)U npr.) ob tem še ogroža deflacija, pa je nesmiselno in škodljivo. Podjetja, ki 'sedijo' na kupih denarja, denarja tudi ne namenjajo za širitev proizvodnje, za razvoj; kar je po svoje logično, zakaj pa bi širila proizvodnjo in vlagala v razvoj, če pa povpraševanje po izdelkih in storitvah ni optimalno. Posledica: nizka potrošnja = malo povpraševanja = padec proizvodnje = brezposelnost = še manj povpraševanja = padec ali nizka rast BDP. Podjetja bi lahko denar razdelila delničarjem ter tako vsaj posredno vplivala na povečanje povpraševanja. Tudi tega ne storijo, hkrati pa se še izogibajo plačevanju davkov, s katerimi bi lahko vsaj države prek investicijskih projektov in/ali socialnih programov povečale povpraševanje in s tem gospodarsko rast. Očitno podjetja kapital čuvajo za prevzeme konkurentov, kanibalski kapitalizem na globalni ravni pač. Ali pa čakajo na ugodne priložnosti v finančni industriji. Morda pa niti sama ne vedo, zakaj sedijo na kupih denarja, čakajo na čudež? Na kakšno novo tehnološko paradigmo, ki bi se izkazala za dobičkonosno?
top 10 firm na listi ti lahko povem, da gre letno več 10 miljard izključno v razvoj.
Oni delajo na razvoju samo tam kjer je profit, zato pa je bil prodan Boston Dynamics. Sicer je pa profita iz leta v leto manj ker je vse manj dela za vse nizje place. V ZDA je sicer nezaposlenost na najnizji tocki a se seveda podjemnike in s.p. jce steje zraven. Huh, le kaksen delez predstavljajo le - ti? Potem pa imas sezonskega delavca, v statistiki kot redno zaposlenega, ali delavca, ki dela 1 uro/dan. Posledica pa je lahko samo stagnacija in prazna stanovanja, ki se gradijo za koga?
(denar in cene niso nič drugega kot kazalnik seštevka želja vseh ljudi v ekonomiji)
Pa naj še kdo reče, da (monetaristična) ekonomija ni matematizirana religija. Ta religija uči, da je možno v številke prevesti in matematično sešteti tako rekoč vse, jasno, tudi želje ljudi.
Na ceno posojil ne vpliva le varčevanje, pač pa x drugih dejavnikov; npr. ekspanzivna monetarna politika centralnih bank ('tiskanje denarja', QE), kreditna sposobnost potrošnikov in investitorjev ipd. Varčevanje v času, ko ni povpraševanja, ko je ponudba 'nasičena' in nekatera gospodarska območja (E(M)U npr.) ob tem še ogroža deflacija, pa je nesmiselno in škodljivo. ..... dobičkonosno?
Tvoj argument: Varčevanje danes ni edini faktor ki vpliva na ceno posojil. Varčevanje je slabo, ker niža potrošnjo kar niža proizvodnjo.
- Res je, danes na cene posojil vplivajo predvsem centralne banke (pač politika centralnih bank). Ampak to (centralna banka) je spremenljivka, ki jo lahko dodamo komaj, ko se strinjamo o osnovah. In čista osnova je prosti trg brez nasilnega odtujevanja lastnine. (tako je pri vseh znanostih, sam pri ekonomiji se nekaj šuštra)
Da torej vemo odgovarjat na ekonomska vprašanja, moramo ugotoviti najprej kako je v čisti osnovi.
Na prostem trgu, ob poštenem delovanju bank (se pravi no fractional reserve banking - oz. samo full disclosure FRB, nobene centralne banke), na ceno posojil vpliva samo količina varčevalnega denarja v bankah in količina premoženja banke - več obojega kot ga te imajo, ceneje lahko posojajo. (se strinjamo?)
- Varčevanje je samo odlašanje potrošnje - če varčuje večina ljudi, je to pač kazalnik, da večini izdelki na trgu niso všeč in je potrebno izdelat nekaj novega. Če nadaljujem s tvojim primerom. "povečanje brezposelnosti --> padec potrošnje --> padec proizvodnje --> povečanje brezposelnosti --> padec potrošnje --> padec proizvodnje.... etc." to je self-closing circle. Lahko se nadaljuje dokler nismo vsi brezposelni. Zakaj torej nismo?
Ker gre to takole: Želja --> proizvodnja --> potrošnja
Proizvodnja omogoča potrošnjo. Ti boš denar (premoženje) dobil, ko boš povečal blaginjo v družbi. Blaginjo pa boš povečal takrat, ko boš nekaj proizvedel in ne takrat, ko boš nekaj porabil.
(denar in cene niso nič drugega kot kazalnik seštevka želja vseh ljudi v ekonomiji)
Pa naj še kdo reče, da (monetaristična) ekonomija ni matematizirana religija. Ta religija uči, da je možno v številke prevesti in matematično sešteti tako rekoč vse, jasno, tudi želje ljudi.
Hah. :D Glih to je - se strinjam, da je monetaristična ekonomija mešanje megle. Ker lahko brez kakršnegakoli računanja vidimo kakšne so želje ljudi.
Se malo popravljam. Cene so kazalnik seštevka želja vseh ljudi v ekonomiji - oz. najboljši možni približek.
Npr. Če začnejo cene okoljsko prijaznih izdelkov naraščat (ob nespremenjeni proizvodnji), lahko rečeš da si ljudje vedno bolj želijo ohranjat okolje. (seveda pač za večino stvari težko kr takle generalno rečeš, ker ne poznaš vseh spremenljivk, en podjetnik pa za svoj produkt lahko kr natačno opazuje kako se spremninjajo spremenljivke in na podlagi tega ocenjuje želje ljudi)
(Pardon, bi edital, pa sem zgleda prepočasen bil)
In also, Off topic gremo. Zato bom zaključil. Sam tole bom dodal: Dajte po kmečki logiki o ekonomiji razmišljat. In ekonomija države nima drugačnih principov kot ekonomija v družini.
Te firme imajo milijarde. Kar gre v razvoj oz. proizvodnjo je pljunek v morje. Glavnica denarja še vedno ne kroži in "počiva" v davčnih oazah.
Leta 2013 je bilo na svetu skupno 1.2 Trilijona USD, kar je okoli 1200 milijard. Če seštejemo samo prvih 6 tehnoloških gigantov, dobimo za 500 milijard USD, ki jih te firme imajo. Se pravi, samo oni si lastijo skoraj polovico vsega denarja, ki je v valuti USD in je "neuporabljen".
1,2 triljona usd je 1200 biljonov usd oz 1 200 000 miljard usd, sem edini ki je to opazil? torej teh 500 miljard predstavlja pol promila?
LordNacho> Potem se vrednost vsega denarja v obtoku poveča - cene padejo.
To si pa nekaj zafuzlal. Denar, ki leži na računu, ni v obtoku.
Bolje bi bilo (za gospodarstvo in njegovo rast), če bi del tega denarja plačali zaposlenim (v obliki višjega plačila za delo), ki bi z njim dejansko plačali storitve in izdelke, ki jih itak potrebujejo.
LordNacho> Potem se vrednost vsega denarja v obtoku poveča - cene padejo.
To si pa nekaj zafuzlal. Denar, ki leži na računu, ni v obtoku.
Bolje bi bilo (za gospodarstvo in njegovo rast), če bi del tega denarja plačali zaposlenim (v obliki višjega plačila za delo), ki bi z njim dejansko plačali storitve in izdelke, ki jih itak potrebujejo.
Saj to delajo. In ves kaj se potem zgodi? V Kaliforniji si torej stanovanja ne more ne najeti ne kupiti frizerka, ker imajo tisti v Googlu previsoke place in dvigujejo cene. Oni imajo place na nivoju kirurgov.
PrihajaNodi> Saj to delajo. In ves kaj se potem zgodi? V Kaliforniji si torej stanovanja ne more ne najeti ne kupiti frizerka, ker imajo tisti v Googlu previsoke place in dvigujejo cene. Oni imajo place na nivoju kirurgov.
LordNacho> Potem se vrednost vsega denarja v obtoku poveča - cene padejo.
To si pa nekaj zafuzlal. Denar, ki leži na računu, ni v obtoku.
Bolje bi bilo (za gospodarstvo in njegovo rast), če bi del tega denarja plačali zaposlenim (v obliki višjega plačila za delo), ki bi z njim dejansko plačali storitve in izdelke, ki jih itak potrebujejo.
Na točno tistem mestu sem sicer mislil "denarju, ki ostane v obtoku se poveča vrednost".
Ampak, denar na bankah je seveda v obtoku - pač je ubral malo bolj počasno pot. - Vpliva namreč na cene posojil.
Mogoče bi blo boljše, da bi plačali zaposlenim. Then again, verjetno majo nek razlog, da ga tolk kopičijo - mogoče pa majo zato investitorji več zaupanja pa več kupujejo njihove delnice. Verjetno je to najboljša opcija za delat dobiček. In se morš pol vprašat kje je net effect za družbo večji. Dobiček podjetij zaradi takega kopičenja ali pa dobiček vseh tistih transakcij, ki bi se zgodile s tem ko bi razdelili ta denar....
Težko (nemogoče) je to ocenit in zato se meni zdi moralno sporno ta podjetja silit v kakšna takšna in podobna dejanja.
PrihajaNodi> Saj to delajo. In ves kaj se potem zgodi? V Kaliforniji si torej stanovanja ne more ne najeti ne kupiti frizerka, ker imajo tisti v Googlu previsoke place in dvigujejo cene. Oni imajo place na nivoju kirurgov.
Lahko kar iz prve roke povem, da to ne drži.
Ja imaš prav še večje plače so. Zato pa si ti pri 35 v penziji. Kar ni nič narobe, razen da ga zaradi taksnega nesorazmerja nafukajo ostali. What's next? Canibalism v nižjih slojih?
Ura programerja html, php, fajtona, je tudi do 200 €.
Tvoj argument: Varčevanje danes ni edini faktor ki vpliva na ceno posojil. Varčevanje je slabo, ker niža potrošnjo kar niža proizvodnjo.
- Res je, danes na cene posojil vplivajo predvsem centralne banke (pač politika centralnih bank). Ampak to (centralna banka) je spremenljivka, ki jo lahko dodamo komaj, ko se strinjamo o osnovah. In čista osnova je prosti trg brez nasilnega odtujevanja lastnine. (tako je pri vseh znanostih, sam pri ekonomiji se nekaj šuštra)
Da torej vemo odgovarjat na ekonomska vprašanja, moramo ugotoviti najprej kako je v čisti osnovi.
Na prostem trgu, ob poštenem delovanju bank (se pravi no fractional reserve banking - oz. samo full disclosure FRB, nobene centralne banke), na ceno posojil vpliva samo količina varčevalnega denarja v bankah in količina premoženja banke - več obojega kot ga te imajo, ceneje lahko posojajo. (se strinjamo?)
- Varčevanje je samo odlašanje potrošnje - če varčuje večina ljudi, je to pač kazalnik, da večini izdelki na trgu niso všeč in je potrebno izdelat nekaj novega. Če nadaljujem s tvojim primerom. "povečanje brezposelnosti --> padec potrošnje --> padec proizvodnje --> povečanje brezposelnosti --> padec potrošnje --> padec proizvodnje.... etc." to je self-closing circle. Lahko se nadaljuje dokler nismo vsi brezposelni. Zakaj torej nismo?
Ker gre to takole: Želja --> proizvodnja --> potrošnja
Koncept 'čista (tržna) osnova', ki očitno služi kot prispodoba za idealno delujoč prosti trg, je lahko kvečjemu teoretski zastavek, ki pa postane ideološka floskula v trenutku, ko ga ne razumemo več kot 'le' teoretskega zastavka, pač pa v njem prepoznamo (dokončno) Resnico o realni 'naravi' tržne ekonomije. (Znanost je anti-dogmatska in ne izreka dokončnih Resnic, izrekanje le-teh je 'privilegij' verskih, političnih idr. ideologij.) 'Čista (tržna) osnova' verjetno nikoli ni obstajala, sploh pa ne v ekonomskih režimih, v katerih se uporabljajo univerzalna plačilna/menjalna sredstva (denar). Obstoj univerzalnega plačilnega sredstva praviloma predpostavlja tudi obstoj neke javne oblasti (npr. 'spremenljivke' države, centralne banke ipd.), ki izdaja univerzalna plačilna sredstva (npr. tiska denar), jamči za njihovo veljavnost (npr. z represivnim aparatom preganja ponarejevalce univerzalnih plačilnih sredstev) in posredno skrbi za 'pošteno' delovanje trgovanja oz. trga. (Delujoči trgi zunaj javnih institucij (npr. držav) in brez pravil delovanja ne obstanejo (dolgo), trgovanje na njih pa je zelo tvegano in 'nepošteno'.) V sled tega je iskanje odgovorov na ekonomska vprašanja brez upoštevanja vseh 'spremenljivk' sicer lahko teoretsko smiselno, 'praktično' pa je takšno abstraktno in neživljenjsko preračunavanje neuporabno.
Bančništvo delnih rezerv je stvarnost, ki jo ponekod (VB, Švedska, NZL, Avstralija, Kanada) že nadomeščajo z bančništvom ničnih rezerv, saj centralne banke komercialnim bankam dopuščajo 'brez-rezervno' poslovanje. Lastnost obeh 'pristopov' je, da komercialne banke tako rekoč ne potrebujejo varčevalcev, saj (s izdajanjem posojil) same 'tiskajo' denar (potrebujejo le potrošnike in investitorje, tj. kreditojemalce). Večina denarja v posamezni valuti, ki je v obroku, je 'natiskana' v komercialnih bankah, ne v centralni banki. Danes denar nima zlate podlage, komercialne banke ga ustvarijo 'iz nič', podlaga denarja pa je dolg (kreditojemalcev). Več je kreditojemalcev, večje je povpraševanje po kreditih in več denarja banke lahko 'natisnejo'.
Po finančni krizi, ki se je začela 2008 in se kasneje izrodila v gospodarsko krizo, so postale banke, ki so si v krizi opekle roke, previdne in denar, če ga že ne vlagajo na finančnem trgu ali pa kot depozite hranijo pri centralnih bankah, posojalo le zaupanja vrednim investitorjem in potrošnikom. Zato šepa potrošnja oz. povpraševanje. Ker šepa povpraševanje, posledično šepa tudi proizvodnja oz. ponudba. Slednje ne more prebuditi nobena potrošniška/investitorska želja, saj potrošniki/investitorji nimajo denarja oz. ga jim previdne banke ne posodijo (zlahka). Skratka, same želje ne morejo prebuditi proizvodnje in posledično potrošnje. Z javnimi sredstvi sanirane banke nočejo vsepovprek posojati denarja; potrošniki in (mali) investitorji se ne morejo zadolžiti; prezadolžene države (še zlasti članice EMU) pa se ne smejo (dokler ne izpolnijo maastrichtskih kriterijev) in sledijo imperativu varčevanja. In ker je tako, bi bilo lepo, če bi vsaj podjetja, ki sedijo na kupih denarja in niso odvisna od dobre volje komercialnih bank, investirala v razvoj, z razdeljevanjem denarja med delničarje spodbujala potrošnjo in/ali začela državam plačevati davke, ne pa da svoje dobičke skrivajo v davčnih oazah širom sveta.
Apple lahko financira agencijo NASA vec kot 10 let :D
Nima vsaka korporacija Elona Muska za CEO. Žal. Iz tega vidika se mi zdi, da Jobs ni bil 1% vizionarja, kot je Musk. Jobs je razvijal nove izdelke za vse bolj zahtevne uporabnike, Musk pa razvija človeško družbo.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Parkiran denar ne kroži po ekonomiji in je mrtev. S temi "money sinki" se po moje dela škoda širši ekonomiji...
Disclaimer vsem, ki boste komentirali kaj povezano z ekonomijo; (never hurts to learn economics)
- Varčevanje NE škodi ekonomiji. Je pravzaprav eden najpomembnejših dejavnikov ekonomskega napredka. Namreč omogoča vlaganje v proizvodnjo - in proizvodnja je tisto kar veča ekonomsko blaginjo (as opposed to potrošnja, kot marsikdo napačno trdi).
- Če se v ekonomiji (npr. ta podjetja) varčuje, bo (bi naj) nekdo zaradi tega dobil cenejše posojilo oziroma se bo povečala vrednost denarja.
Ne vem, če sva midva hodila na isto ekonomsko fakulteto? Varčevanje vsekakor ne škodi ekonomiji, brez varčevanja bi bil denar močno razpršen in konstantno v pogonu, kar pomeni, da bi ga še banke imele premalo, da bi podpirale investicije s krediti, kaj šele investicije iz denarnih zalog podjetij. Zdrava mera varčevanja je nujna za zdrav finančni sistem in s tem zdravo gospodarstvo.
A kar se tiče gonilne sile gospodarstva, si žal grdo brcnil v temo. Izključno in samo potrebe/povpraševanje so njegovo gonilo. Gospodarstvo bo lahko vzdrževano ali raslo samo, če obstajajo kupci za izdelke/storitve, s katerimi se njihove potrebe zadovoljujejo. Masa proizvodov, ki jih nihče ne želi, so mrtva teža.
To, da v komunistični CCCP niso imeli izdelkov, imeli pa so denar za nakupe, je problem planskega gospodarstva, kjer se potrebe planirajo na dolgi rok, na pamet. Potrebe se ne planirajo, potrebe se dinamično pričakujejo in zadovoljujejo.
Na drugi strani Apple dolgo časa s proizvodnjo ni dohajal povpraševanja. Nekaj kupcev je izgubil, večine ne. Čakanje je postalo neke vrste statusni simbol (enako pri Tesli). Apple je zrasel ne, ker je proizvajal kot nor, temveč ker je imel kupce.
Takih primerov je na svetu neskončno. Bi pa rad slišal za primer, ki pritrjuje tvoji tezi, če kakšnega veš iz glave?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Bančništvo delnih rezerv je ......ahko 'natisnejo'.
Po finančni ......krivajo v davčnih oazah širom sveta.
Uf vau. Ne vem če sem vse razumel. - Tvoj argument (povezetek), spodaj moj komentar
1. Prosti trg kot sem ga jaz opisal je samo teoretični zastavek in je takšna abstrakcija realnosti, da ga ne moremo uporabiti za proučevanje ekonomskih vprašanj. Jup, točno - teoretični zastavek, ki je res zelo daleč od realnosti. Vendar, kako pa naj se drugače lotimo vprašanja? Nemogoče se mi zdi to reševati kakorkoli drugače kot postopnega modeliranja vse od statusa quo, ki je prosti trg. In vem, da moderna ekonomska znanost ne deluje tako - ampak mislim, da je to vzrok, da imamo še po 150 letih konkretnega teoretiziranja še vedno dva pola ekonomistov - zagovornikov prostega trga in zagovornikov države.
2. Zaradi Fractional reserve banking-a in (sploh nisem vedel da tud to že obstaja, vau) bančništva ničnih rezerv sistem ne deluje več "več denarja ma banka - nižje cene posojil" ampak "več kreditojemalcev - nižje cene posojil" Spet, jup, se strinjam. Ampak takšno delovanje bank je popolnoma nelegitimno - oz. nelegitimno je to, da država/centralna banka zagotavlja rezerve bankam, ki bi zaradi tega propadle. (noben drug biznis ne omogoča česa podobnega) In zato sploh ne moreš upoštevat tega v diskusiji o smiselnosti varčevanja - namreč če bi banke delovale legitimno, bi veljala moja trditev glede cene posojil.
3. Želja sama ne more vzpodbuditi proizvodnje. & Padec potrošnje pomeni padec proizvodnje pomeni padec potrošnje... etc. Ok, tu sem mogoče hotel bit malo preveč fancy pri moji razlagi. V glavnem jaz pravim, da proizvodnja omogoči potrošnjo in ne obratno.
Kot sem že Jype-u napisal, verjetno te dobičke kopičijo z razlogom - najverjetnejši razlog je, da jim bo to omogočilo še večji dobiček v prihodnosti. (in (legitimen) dobiček je mera za to koliko blaginje si v družbi ustvaril) In nemogoče je ocenit ali bi bil ustvarjen večji dobiček če bi ta denar razdelili zato se jaz držim svojega moralnega načela, da lastnino drugih puščam pri miru.
Ne vem, če sva midva hodila na isto ekonomsko fakulteto? Varčevanje vsekakor ne škodi ekonomiji, brez varčevanja bi bil denar močno razpršen in konstantno v pogonu, kar pomeni, da bi ga še banke imele premalo, da bi podpirale investicije s krediti, kaj šele investicije iz denarnih zalog podjetij. Zdrava mera varčevanja je nujna za zdrav finančni sistem in s tem zdravo gospodarstvo.
A kar se tiče gonilne sile gospodarstva, si žal grdo brcnil v temo. Izključno in samo potrebe/povpraševanje so njegovo gonilo. Gospodarstvo bo lahko vzdrževano ali raslo samo, če obstajajo kupci za izdelke/storitve, s katerimi se njihove potrebe zadovoljujejo. Masa proizvodov, ki jih nihče ne želi, so mrtva teža.
To, da v komunistični CCCP niso imeli izdelkov, imeli pa so denar za nakupe, je problem planskega gospodarstva, kjer se potrebe planirajo na dolgi rok, na pamet. Potrebe se ne planirajo, potrebe se dinamično pričakujejo in zadovoljujejo.
Na drugi strani Apple dolgo časa s proizvodnjo ni dohajal povpraševanja. Nekaj kupcev je izgubil, večine ne. Čakanje je postalo neke vrste statusni simbol (enako pri Tesli). Apple je zrasel ne, ker je proizvajal kot nor, temveč ker je imel kupce.
Takih primerov je na svetu neskončno. Bi pa rad slišal za primer, ki pritrjuje tvoji tezi, če kakšnega veš iz glave?
Si me mal narobe razumel. (zato sem dajal še une želje not :P) Kar sem hotel povedat je to, da proizvodnja omogoča potrošnjo. Komaj ko boš ti ustvaril vrednost v ekonomiji (=ustvaril izdelek, ki ga bo nekdo hotel kupit) boš ti lahko povpraševal po drugih izdelkih.
V glavnem jaz pravim, da proizvodnja omogoči potrošnjo in ne obratno.
Prav to je temeljna zabloda t. i. ekonomije obsega, značilne za potrošniške družbe - ponudba naj bi večala povpraševanje. Sama ponudba ne veča povpraševanja, slednje je odvisno predvsem od kupne moči. Če potrošniki/investitorji nimajo denarja oz. jim ga banke nočejo posoditi, stran ponudbe ne proda nič, in ponudba ne pomaga pri zagonu gospodarstva oz. gospodarske rasti. Varčevalne (fiskalne) politike pa v takšnih (kriznih) situacijah, ko ni povpraševanja, še podaljšujejo agonijo v gospodarstvu. To je vedel celo guru neoliberalizma Milton Friedman, zato je tudi zagovarjal ekspanzivno monetarno politiko oz. pristop 'helikopterskega denarja'. V razmerah nizke gospodarske rasti, padca povpraševanja in deflacije je predlagal, naj vlade tiskajo denar in ga s helikopterjev mečejo med potrošnike. Kvantitativno sproščanje je ukrep ekspanzivne monetarne politike, problem sproščanja je le v tem, da centralne banke denarja ne trosijo med potrošnike, pač pa, skladno s trickle-down logiko, z njim oplajajo finančno industrijo, torej tiste akterje, ki že tako in tako sedijo na denarju, pa ne vedo kaj bi z njim.
V glavnem jaz pravim, da proizvodnja omogoči potrošnjo in ne obratno.
Prav to je temeljna zabloda t. i. ekonomije obsega, značilne za potrošniške družbe - ponudba naj bi večala povpraševanje. Sama ponudba ne veča povpraševanja, slednje je odvisno predvsem od kupne moči. Če potrošniki/investitorji nimajo denarja oz. jim ga banke nočejo posoditi, stran ponudbe ne proda nič, in ponudba ne pomaga pri zagonu gospodarstva oz. gospodarske rasti. Varčevalne (fiskalne) politike pa v takšnih (kriznih) situacijah, ko ni povpraševanja, še podaljšujejo agonijo v gospodarstvu. To je vedel celo guru neoliberalizma Milton Friedman, zato je tudi zagovarjal ekspanzivno monetarno politiko oz. pristop 'helikopterskega denarja'. V razmerah nizke gospodarske rasti, padca povpraševanja in deflacije je predlagal, naj vlade tiskajo denar in ga s helikopterjev mečejo med potrošnike. Kvantitativno sproščanje je ukrep ekspanzivne monetarne politike, problem sproščanja je le v tem, da centralne banke denarja ne trosijo med potrošnike, pač pa, skladno s trickle-down logiko, z njim oplajajo finančno industrijo, torej tiste akterje, ki že tako in tako sedijo na denarju, pa ne vedo kaj bi z njim.
Ne pravim, da ponudba povzroči povpraševanje v smislu "ljudje bodo po nečem povpraševali, ker je to bilo narejeno" ampak, da proizvodnja omogoči povpraševanje. Se pravi "ljudje bodo lahko povpraševali, ker so prej nekaj izdelali". (izdelali nekaj družbi uporabnega/vrednega) Se pravi, kupci dobijo kupno moč, ker so prej nekaj izdelali.
Ostalo maš prav in se strinjam. Sem tudi mnenja, da v takšnem sistemu kot ga mamo, je mogoče kaka stimulativna politika v določenih obdobjih lahko zelo koristna. Ampak, kot tut ti že rečeš, bi blo celo boljše če bi Friedmana dobesedno upoštevali in ne stimulirali s kvantitativnim sproščanjem. Ker to pa samo še nadalje povečuje distorzije na trgu.
Leta 2013 je bilo na svetu skupno 1.2 Trilijona USD, kar je okoli 1200 milijard. Če seštejemo samo prvih 6 tehnoloških gigantov, dobimo za 500 milijard USD, ki jih te firme imajo. Se pravi, samo oni si lastijo skoraj polovico vsega denarja, ki je v valuti USD in je "neuporabljen".
Ne govorit neumnosti. 1200 miljard je fizicne gotovine, ne vsega denarja. Prva poved prvega odstavka clanka ki si ga sam linkal: As of July 2013, currency in circulation—that is, U.S. coins and paper currency in the hands of the public—totaled about $1.2 trillion dollars. Znamo brat?
S temi "money sinki" se po moje dela škoda širši ekonomiji... 