Dejstvo ali možnost?

0.999... je že 1.

Ampak 1 ne pomeni, da se bo dogodek zagotovo zgodil (kot že parkrat rečeno).

Vedno imaš 1 možnost, da izbereš vse drugo kot 1/2 na intervalu (0,1), pa ga vseeno lahko izbereš.

Sigh. 0.9999.. |font size = 10^138| NI |/font| 1.

Also, as noraguta & Thomas said. Razumem, da je neskončnost zajeban koncept, ampak mater, ko ti nekdo lepo razloži, kako stvar matematično izgleda v sklopu verjetnosti, da še zmeri tumbaš eno in isto...

0.999... je že 1.

Ampak 1 ne pomeni, da se bo dogodek zagotovo zgodil (kot že parkrat rečeno).

Vedno imaš 1 možnost, da izbereš vse drugo kot 1/2 na intervalu (0,1), pa ga vseeno lahko izbereš.

Tole je čist okay post. Nikoli nisem trdil karkoli drugega.

Torej je "možno" da neskončnokrat povlečeš rdečo kratko, je pa miniskulno verjetno (0,000000..."infinity"...1)
Tole je zapis števila z KONČNO decimalnimi mesti. Neskončna vrsta nima zadnjega mesta, kjer bi lahko stala 1.

Tega pa ne razumem - zakaj ne sme neskončna vrsta imeti na "zadnjem" številu 1?
Saj imaš neskončno ničel, ki se širijo v neskončnost. Možnost (tudi matematična) je možna le če je verjetnost za to večja od 0 - torej mora ta neskončna množica vsebovati neko pozitivno vrednost.

Če vpleteš kvantno nedoločenost (vsakdanjo fiziko) pa se enkrat "mora" obrniti plava karta. IMO.
Fizika z verjetnostjo nima nič opravit.

Ima pa zato kvantna mehanika in indeterminizem.

zakaj ne sme neskončna vrsta imeti na "zadnjem" številu 1?

Ker ni zadnjega mesta. Vsaka decimalka je na končnem mestu. Štos je v tem, da končnih števil je neskončno.

To je zelo nenavadna situacija, ampak tako je.

zakaj ne sme neskončna vrsta imeti na "zadnjem" številu 1?

Ker ni zadnjega mesta. Vsaka decimalka je na končnem mestu. Štos je v tem, da končnih števil je neskončno.

Still dont get it.
Zakaj imaš lahko neskončno decimalk z ničlo, ne moreš pa imeti neskončno decimalk z številom drugačnim od 0?

Kaj pa kako pravilo, da je zadnje število lahko karkoli "razen 0"? To me zanima iz vidika neskončnosti.

Drugo pa se navezuje na to temo: razumem da če je verjetnost pod 1, da je pač možno - se pa realno ne bo zgodilo (je realno neverjetno - torej verjetnost 0).
Ne razumem pa, kako ima lahko nekaj verjetnost 0,0...0 (absolutno 0), je pa obenem še možno?
Če je povsem neverjetno (verjetnost absolutna 0 - kadarkoli/kjerkoli/kakorkoli), da se bo določen scenarij zgodil, potem je ta obenem povsem nemogoč.

0.999......
=
1

To lahko preveriš tudi računsko :)

x=0.999....
10x=9.999....
10x-x=9
x=1

V našem primeru pogojna verjetnost povleka modre karte po inf vlečenjih niti nikoli ne bo prišla na 0.999..., kvečjemu konvergira tja.

Edit: dodal pogojna, da se ne bo obešalo na semantiko.

Ne moreš.

Lahko pa zaključiš, da je možen scenarij, kjer v neskončnosti ne povlečeš modre. Le verjeten ni. Tudi končnega rezultata ne moreš definirati, niti končno povedati, da nisi/ne boš vlekel modre karte. Ni tak hud miselni preskok.

Treba se je pač sprijazniti, da če je verjetnost 0, potem ni nujno nemogoče in da če je verjetnost 1, ni nujno nujno.

Ta sprijaznitev je cena, ki jo plačamo za neskončne množice. V okviru končnega je verjetnost 0 in nemogoče - pa ista reč. V neskončnem pa ni.

Kaj, a je to mar tako presenečenje?

Tega mi še ni uspelo zapopadit od kje to pride?

Ta sprijaznitev je cena, ki jo plačamo za neskončne množice.

Se pravi z verjetnostjo, ne moremo izraziti, da se bo nek dogodek zagotovo zgodil.

Kako pa po tvoje to povemo?

Se pravi... nemogoč dogodek bi bil po tvoje, da boš izvlekel recimo črne karte?

WarpedGone je 24. nov 2010 ob 12:38 izjavil:

da če je verjetnost 1, ni nujno nujno.

Tega mi še ni uspelo zapopadit od kje to pride?

hmm pomoje tukaj jemle napačno predpostavko , da je suma verjetnosti zaprta [0,1] ampak kolkr jez zastopim in kolikor sem prebral gre za odprt interval(aka borelovo monožico) (0,1). ker v trenutku ko nastopi fenomen(kockanje) zgolj limitiramo proti danim verjetnostim, kar je dokaj prezentno. v načelu sta prisotnost alias 1 in odsotnost takzvana 0 , drugi kategoriji kot pa verjetnost.

mogoče to povsem drži kje drugje ampak v zalogi vrednosti ni ne enke ne nule.

vsota obeh možnih dogodkov je 1. posameznega(modro ali rdeče pa nikoli).

lohk še tok probavaš z flipcoinom ne boš izrazil enke. interval je odprt. ker za kater kol n poizkus imaš n+prvega kateri je še vedno manjši od 1. podomače rečeno v svetu kockanja ni gotovosti. gotovo je edino , da lahko konstruiraš kakeršen kol niz dogodkov.

mogoče ne pa še zdrava pamet ter razmislek za razliko od nekaterih. če bi 1 (gotovost) bila del zaloge vrednosti bi mogoče se lahko iskali poljubno okolico , ker pa ni je razpravljanje o limiti zgolj metafilozoska zabloda. in prcej za gvišn je da ima vsak posamezen dogodek še vedno pol-pol šanse. zaloga vrednosti je (0,1) ne pa [0,1]. gor maš linke pa prečekeri.

Če je nekaj popolnoma nemogoče, potem ima to sigurno verjetnost 0.
Če ima nekaj verjetnost 0, pa je lahko kljub temu možno.

To sprejemam - ampak ne more ta ničla pri prvem primeru biti enakovredna ničla kot pri drugem.

Torej če je nekaj možno, potem mora imeti verjetnost več od 0 in manj kot 1 (če ena pomeni "nujnost"). Pri neskončnosti pomeni to limitiranje proti enici (ko se z vsakim zaporednim izvlekom rdeče karte povečuje verjetnost, da boš izvlekel plavo 0,9999....) oz. hkrati nasprotna plat ki je limitiranje proti ničli (ko se z vsakim zaporednim vlekom rdeče karte zmanjšuje verjetnost, da boš ponovno izlekel še eno rdečko karto 0,0000...XNOT0).

Verjetnost izvleka določene karte pri vsakem posameznem žrebu je enaka.
Ampak verjetnost pri nekem zaporedju takih vlekov/žrebov je drugačna.

Če predpostavimo, da je konfiguracija kart kaotična (true random) in/ali prav tako žreb samih kart, potem se verjetnost prikaza te kaotičnosti (morda celo entropije v tem kontekstu) z vsakim vlekom povečuje (oz. možnost nekega reda v rezultatih žreba se v isti meri zmanjšuje).

Seveda je možno, da boš x-krat (celo neskončnokrat) izžrebal isti rezultat (ali neko urejeno zaporedje). Ampak verjetnost tega se z vsakim žrebom zmanjšuje. Verjetnost tako ne more biti 0 (potemtakem ni niti možno), ampak mora padati proti 0 (0,0000...XNOT0)

0,1 ne definira tega limitiranja - potrebne so decimalke, ki definirajo te verjetnosti.

EDIT:
0,1 definira le, kaj je možno/nujno in kaj ne - ne pa tudi koliko je kaj verjetno.

Ali to ali pa žreb ni kaotičen/random.

Saladin,

Žal ti ne morem nič pomagati, tako velja kot sem rekel. Vse kar lahko naredim je to, da nasujem še nekaj soli na to rano.

Če je kontinuumsko (=alefena) dogodkov, kot v opisanem primeru, potem imajo vsi verjetnost 0, ja. Če jih je pa "samo" števno neskončno, potem ne morejo biti vsi enako verjetni!


WarpedOne,

Če dopuščaš supertaske, potem lahko v končnem času opraviš neskončno korakov. Za vsak naslednji task si vzameš samo pol toliko časa kot za prejšnjega. ČE dopuščaš supertaske.

Neskončnost ni kurba. Kurba je naprimer politika. Tole je pa nekaj veliko zajebanejšega od vsake kurbe, IMO.

Za vsak naslednji task si vzameš samo pol toliko časa kot za prejšnjega. ČE dopuščaš supertaske.

Sej supertask inherentno vsebuje neskončnost.
Neskončnost tako pokrajšaš z neskončnostjo v končen rezultat. No other way.

... poljubno dolgega končnega niza.

Vsak neskončen niz ima (apriorno) verjetnost 1/inf kar se zdi kot 0 ampak pravzaprav ni.

Če pričneš in nadaljuješ v neskončnost, se v neskončnosti prej ko slej vsaka možnost mora zgoditi - ne moreš pa vedeti kdaj to bo, pa tudi dočakal tega ne boš (zato v finitnem smislu ni nujnosti da se zgodi, saj ne moreš definirat kdaj se bo zgodilo).

Če pa bi vzel neskončnost za vnazaj (da si "že" neskončnokrat vlekel tele karte) - potem si tudi že "moral" izvleči eno ali drugo karto.

OK, to je že skoraj otročje, ampak še vedno sprašujem:

Trdim, da verjetnost 0 za opis povsem nemogočega dogodka ne more biti veljaven opis z isto težo kot ekstremno neverjeten dogodek.