Svetloba in hitrost

Recimo, da proti soncu z enakima hitrostima izstrelimo belo in črno telo. Zanima me, ali bosta po določenem času prepotovala enako razdaljo.

Crno bo po teoriji prej...

A je se kaksen drug dejavnik v vesolju?

EDIT: Crno telo bo prej na cilju, ce imata obe isto pot. Od belega se odbije vec fotonov, kar ustvari tlak/silo, ki belo telo zavira mocneje kot cron, ki svetlobo absorbira in se zato greje.

Ja.

In če lahko natančno izmeriš temperaturi obeh teles na cilju, lahko preprosto izračunaš razliko v kinetični energiji obeh.

Kaj zdaj pride prej na cilj? Crno ali belo?

In zakaj?

Ato se cilja z belim in črnim telesom na to, da se ustvarja nek "upor" ker se fotoni od belega odbijajo, črno telo pa jih absorbira?

Ne pozabit, da je na tako majhni skali pomembno tudi, kateri del molekule absorbira foton in tudi v kateri smeri ga statistično najbolj verjetno kasneje odda, pa seveda minimalne energije fotonov, ki se sploh lahko absorbirajo.

Pri črnem telesu, ki ni točkasto, se pravzaprav večina IR izseva na tisti strani, kjer so bili absorbirani fotoni, kar nekoliko "zavira" tudi črno telo. Praksa je zamotana reč :)

Zajebano :) Pomojem rabis kar ornk struckote ce bi res hotel to izracunat.. Ce si kemik/biokemik potem lahko vprasas prof. Kolerja ali prof. Vlachyja za pomoc. Vem da je Vlachy ziher nekaj delal z modeliranjem molekul (fizikalni nivo).

Zakaj bo crno telo pocasnejse?

Zakaj bo crno telo hitrejse?

(argumenti pa to...)

Takole recimo. Spustiš z oddaljenosti Marsa proti Soncu belo in črno biljardno kroglo.

Večina fotonov se od bele odbije, v črni pa absorbira. Zato dobiva bela 2 krat tolikšen impulz od vsakega odbitega fotona, kot črna od absorbiranega.

Sicer se ta absorbirani slejkoprej izseva, vendar v bolj random sneri, kot če bi se že v začetka odbil. Lahko se izseva celo na zadnji strani in pospeši padanje.

ZATO pada črno telo hitreje.

No, netočkasto črno telo bo v povprečju po nekem času začelo bolj sevati v smeri proti soncu. Ampak "v povprečju" že zdaleč ni dovolj, da bi ga dohitelo belo telo, ki še vedno zavira z veliko večino fotonov.

Tudi če sta idealna toplotna izolatorja, črno telo zavira kvečjemu enako močno, kot belo, le z neko zakasnitvijo, ki je odvisna od temperature telesa.

Če sem si prav predstavljal.

Sem tepec! Se sploh ne bo segrelo toliko.

Črno bo hitrejše.

edit: poudaril sem pomembno.

V bistvu vprašanje niti ni najbolje zastavljeno. Bolje bi bilo tako:

Sonce seva svetlobo določene valovne dolžine. Proti njemu izstrelimo tri telesa. Prvo absorbira točno to svetlobo. Drugo absorbira le svetlobo manjših valovnih dolžin in tretje absorbira svetlobo daljših valovnih dožin, vendar je pri tretjem telesu mogoče, da absorbira tudi sončevo svetlobo, tako da se stanje telesa zviša za več energijskih nivojev.

Jah to je prakticno enak problem kot prej.
Rdeca in violicna bosta enako hitri, zelena bo pa zaostajala.

Ključno je, da za sistem vzamemo oboje, foton in kroglo, potem je vse samo vprašanje ohranjanja energije. Zanima nas predvsem kako zgubljamo [kinetično] energijo v smeri gibanja, torej odboji fotonov v smeri izvora. Tu se skriva zaviranje.

V smeri izvora česa?

Izvora, ali bolj natančno vpadnice, fotona.

Katera konkretna energija/sila(mogoče količina, veličina) fotona vpliva na vektor hitrosti krogle? Kaka enačba?

Pri popolnem odboju lahko obravnavaš kar kot šolski primer prožnega trka dveh togih teles.

Foton ima mirovalno maso 0, vendar maso zaradi energije vseeno ima. Tudi gibalno količino. Sem že 10X povedal.

Raje preberi mau kar nudi Google na to temo, namesto da mi v kakšni drugi temi dopoveduješ, kako trapast da sem.

Da sem nadut, samovšečen in to, vem.

Anyway, više gori si pomagaj z razlago o tem, da foton mirovalne mase nima, jo ima pa zaradi energije. Im tudi gibalno količino.

antonija:
Hvala za razlago. Vem da nisem na nivoju ostalih sodelujočih ampak vseeno ni škode, če je tema razumljiva še komu... Kakšna pa je konkretna razlika v tlaku med belim in črnim telesom pri absorbciji (enakega)fotona? Ali morda pride pri absorbciji celo do kakega podtlaka? Ali spet bedarije sprašujem?

Zakon o ohranitvi gibalne količine velja tudi pri trkih fotonov. Če v smeri tirnic vržeš trdo gumijasto kroglico v vagon ki stoji na postaji, ga boš premaknil bolj, kot če si vanj vrgel češpljev cmok, ki se razmaže po steni vagona. Sicer enako težek in z isto hitrostjo.

(Pestner Oto je to delal 30 let, tako vsaj poje.)

No, v našem primeru Sonca, bele in črne biljardne krogle je pa isto.

Ali je to mogoče posledica trkov fotonov izhajajočih iz molekul zaradi povečane rotacije ter vibracije?

Ni mi cisto jasno kaj si hotel s tem povedat, ampak jaz si zadevo predstavljam nekako takole: Fotoni so paketki energije (ali pa gibajoci delci in imajo zarad tega energijo; vazno je da nosijo sabo energijo). Ce atom/molekula tak foton absorbira (ne more vsaka molekula/atom absorbirat vsakega fotona), potem "prejme" njegovo energijo. To je zlo povrsna razlaga.

Bolj natancno gre pa nekako tkole: Ce ima atom/molekula "v sebi" elektron, pri katerem je energijska razlika med eno in drugo tirnico enaka energiji fotona, potem se ta foton lahko absorbira in "zbrca" elektron na visjo tirnico. Ce je ta tirnica stabilna, potem ima atom/molekula vec enerije in postane hitrejsa (translacija, rotacija, vibracija). Ce pa nova tirnica ni stabilna (oz. je stara stabilnejsa) potem bo elektron slej-ko-prej "padel" nazaj v svojo tirnico in pri tem izseval nov foton.

http://www.ntt.co.jp/news/news06e/0612/...

Zanimivo...